Vlada se je po besedah prvaka DeSUS in zunanjega ministra Karla Erjavca na prejšnji proračunski seji namreč dogovorila, da se v socialno sfero in pokojnine ne bo več posegalo. "Tako o tem niso več mogoča pogajanja, ker je bil na mojo pobudo takšen sklep tudi sprejet," nam je dejal Erjavec in dodal, da je bil osnutek proračunov za leti 2013 in 2014, ki ga je pripravilo Šušteršičevo ministrstvo, na nedavni seji vlade zavrnjen, ker ni upošteval ravno teh izhodišč.

Prvak stranke upokojencev za nesprejemljivo označuje možnost kakršnega koli nižanja pokojnin - četudi bi morala Slovenija zaprositi za mednarodno finančno pomoč in v zameno verjetno bistveno bolj poseči v javnofinančne izdatke - z argumentom, da je že Zujf 1 zadosti posegel v položaj upokojencev. "Če bi ponovno posegli v pokojnine, bi DeSUS postavil vprašanje o smiselnosti sodelovanja v vladi," pravi Erjavec.

Se obeta brezkompromisno varčevanje?

Kot je včeraj poročal časnik Delo, nas še pred jesenskim spopadom političnih in interesnih skupin glede fiskalnega pravila, državnega holdinga, sanacije bančnega sistema verjetno poleg rebalansa proračuna, o katerem smo v Dnevniku že večkrat obširneje poročali, čaka tudi Zujf 2. Neuradno namerava finančno ministrstvo poseči v vse ključne javne izdatke.

Na Šušteršičevem ministrstvu so nam včeraj pojasnili, da neuradnih informacij o Zujfu 2 ne bodo komentirali, prav tako ne bodo podajali dodatnih pojasnil glede proračunov za leti 2013 in 2014, dokler ne pripravijo končnih izhodišč in razrezov. Rebalansa proračuna ne načrtujejo, prav tako vztrajajo pri že povedanem - v tem trenutku ni potrebe, da Slovenija zaprosi za mednarodno finančno pomoč.

Na možnost slednjega je premier Janez Janša opozoril v govoru na letnem taboru stranke SDS v Lepeni: "V jeseni 2012 se bo odločalo ne samo o tem, kakšno ceno bomo plačali za izhod iz krize, ampak tudi o tem, ali bo Slovenija še naprej ostala suverena država". V slabih dveh tednih, od omenjene izjave do sredinega anonimnega zapisa o krivcih za grozečo izgubo suverenosti na spletni strani SDS, so tri bonitetne agencije Sloveniji znižale ocene. Cena zadolževanja se bo zato verjetno le še višala, zato mnogi menijo, da je prošnja za mednarodno finančno pomoč neizbežna.

Polanec: Za pomoč ne bo treba zaprositi takoj

Podobno kot finančno ministrstvo tudi ekonomist Sašo Polanec miri z besedami "vsaj trenutno deluje, da za pomoč ne bo treba zaprositi, saj se bomo še lahko zadolžili". Kot bonitetne hiše, ki so nam napovedale negativne obete, pa tudi Polanec ne vidi razloga za optimizem. "Morda nam za finančno pomoč ne bo treba zaprositi takoj. Gre za vprašanje časa." Med razlogi za pomoč našteje nujno sanacijo bančnega sistema, velik proračunski primanjkljaj, vse manjšo davčno bazo, v kratkem bo zapadlo tudi več posojil velikih državnih podjetij, kot problematične vidi pokojninske sklade...

Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete je v nasprotju z opozorili stranke SDS in samega premierja prepričan, da smo suverenost že izgubili z vstopom tako v Evropsko unijo (EU) kot v Ekonomsko in monetarno unijo (EMU), ki nam je prinesel evro. "Suverenost pomeni, da sam odločaš o stvareh, ki se te tičejo. Govorijo nam, uvedite davčno in pokojninsko reformo, liberalizirajte trg dela ipd., vse to prinaša avtomatično izgubo suverenosti."

Razpad koalicije ni nemogoč

Sodeč po Erjavčevih besedah in negativnih obetih ni nemogoč scenarij, po katerem morebitni slovenski prošnji za finančno pomoč sledita razpad koalicije in politična kriza. Po Polančevi oceni pa bi bilo že danes bolje, da bi nam namesto sedanje vladala tehnična vlada. "Janša se spet ukvarja z obskurnimi temami, ni zadosti državotvoren. Menjati bi morali vse, od premierja do finančnega ministra," pravi Polanec.

Rešitve pa vidi tudi v dodatnem varčevanju in dvigu davka na dodano vrednost, s katerim bi po njegovih zagotovilih sicer zmanjšali gospodarsko aktivnost, a hkrati vsaj delno zmanjšali tudi proračunski primanjkljaj. Dodaja, da sta nujni tudi izvedba pokojninske reforme (ki je ni na vidiku, op. p.) in reorganizacija javne uprave. "Najprej bi bilo tam treba oceniti produktivnost, namesto da se znižujejo plače, ki so že tako prenizke. Ravno tako prenizke plače imajo premier, ministri in poslanci, posledično imamo na teh mestih manj sposoben kader. Prav tako državno premoženje upravljajo ljudje, ki za to niti niso pretirano usposobljeni," nam je še povedal ekonomist.