Glas utišanih
Roman Koprnenje, ki zastopa začetek japonske moderne proze, odpira različne vsebinske plasti, a v jedro postavlja notranje in zunanje konflikte, ki so se v deželi vzhajajočega sonca razrasli, ko je njena tradicionalna kultura trčila ob Zahod in sodobne vplive. Te zunanje puščice namreč z vso silo prebadajo ustaljeni vsakdan in teptajo dotlej zgrajene odnose, zaradi česar se morajo liki vseskozi "vzpenjati po spolzkih stopniščih življenja", kakor se izrazi urednica pri založbi Tjaša Koprivec. Prevajalec dela in pisec spremne besede Iztok Ilc primakne še svojo refleksijo: "Odlika tega izjemno izčiščenega romana tako po vsebinski kot stilski plati je velikanska neposrednost in natančna analiza vzrokov napetosti, ki se vriva med posamezne junake, a tli tudi v njihovi notranjosti."
Pod naslovom #Pravica in s podnapisom Mladi verujejo vate, Pravica je založba Sanje izdala odlomke, iztrgane iz Kosovelovih esejev, in nekaj pesmi tega vizionarskega in konstruktivističnega poeta. Posamezni izseki iz dela, ki se vsebinsko izvrstno prilega tudi današnjemu času, so bili zrecitirani že ob odprtju Festivala Sanje na Prešernovem trgu, kjer je moči združilo več kot sto umetnikov. "Knjižica je nastala, da bi povrnila glas vsem tistim, ki so bili zlohotno utišani," motiv za obračanje h Kosovelovim vrsticam pojasnjuje Koprivčeva. V podtonu izdaje je čutiti tudi odziv na trenutne razmere v kulturi in demonstracijo zoper kratkovidnosti slovenske politike.
Priklon branju in slava lastni moči
Mlajši bralci bodo na račun prišli ob slikanici Hiša pravljic, za katero je besedilo prispevala Anik Le Ray, slikovite ilustracije pa Rébecca Dautremer. Zgodba, po kateri je bil izdelan tudi izjemno uspešen animirani film, se v svoji srčiki priklanja branju. Osrednji junak, deček Natan, namreč podeduje tetino bogato knjižnico, na steni katere je odtisnjen urok, in če ga ne bo zdaj zdaj prebral, bodo pravljična bitja, od Rdeče kapice do Petra Pana, za vselej izginila. Njegova naloga se sliši preprosto, a protagonist ne zna brati, zaradi česar druščina, pobegla iz okovov knjižnih platnic, trepeta za svoj obstoj.
Slavček in granatno jabolko, pod avtorsko katerega se podpisuje Tjaša Koprivec, medtem ko je likovno podobo primaknila Polona Lovšin, je slikanica, ki zdrami tako otroško kot odraslo domišljijo. Povedka v verzih "želi prebuditi zavedanje o lastni moči, saj marsikateri slehernik namesto svoje slavi moč drugega", pravi avtorica. Pripoved namreč v središče postavi slavca in granatno jabolko, pri čemer prvi drugemu zavida njegovo mikavnost, medtem ko si sadež poželi, da bi kot ptica občutil nebo.