Predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu mora biti usklajen do 25. avgusta. Prvi vsebinski obrisi zakona naj bi bili po nekaterih informacijah sicer znani že prihodnji teden, ko naj bi jih na mizo dobili socialni partnerji. Ti so zaradi odsotnosti že pri sami pripravi predloga zakona sicer precej nejevoljni.

Kot smo v minulih dneh pisali tudi pri Dnevniku, naj bi se delovna skupina doslej že dogovorila, da bi se na holding preneslo vse premoženje države in ne le lastniški deleži, ki jih imajo v družbah Sod, Kad, PDP in DSU. Tako naj bi holding postal lastnik tudi Darsa, Slovenskih železnic, SID banke in drugih.

Glede na dostopno gradivo je doslej opozoril in pripomb na zakon precej; katere bodo na koncu dejansko vključene v besedilo zakonskega predloga, je za zdaj neznanka.

Holding bi po predlogu nastal s preoblikovanjem Soda, slednji pa najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve zakona izvede vse potrebne aktivnosti za preoblikovanje. Z uveljavitvijo zakona bo po osnovnem predlogu prenehala obstajati AUKN, v treh mesecih od uveljavitve zakona pa se k holdingu pripoji DSU in na holding prenese premoženje PDP, ki bi prenehala obstajati.

V SD so proti pripojitvi DSU k holdingu, hkrati pa tudi menijo, da ni potrebe, da se PDP ukine z zakonom, tako odločitev lahko namreč sprejmejo tudi delničarji.

V SLS pa menijo, da je glede na obseg nepremičninskih naložb DSU pripojitev DSU k holdingu v primeru, ko DSU ne bi aktivno upravljal nepremičninskih naložb države, nesmiselna. V SLS predlagajo več drugih načinov za izvedbo prenosa DSU na holding - bodisi podobno kot za Kad, bodisi se prenos ne izvede, se pa z zakonom določi, da DSU na holding prenese "bilančne" naložbe, bodisi se prenos ne izvede in država kot lastnica DSU na podlagi zakona o gospodarskih družbah posamezne ali vse naložbe prenese na holding.

Je prenos Modre zavarovalnice na holding potreben?

Medtem ko osnovni predlog predvideva Kad kot samostojno pravno osebo v okviru holdinga, Modro zavarovalnico pa kot odvisno družbo holdinga, v SD ocenjujejo, da prenos Modre zavarovalnice s Kada na holding ni potreben. Prav tako po njihovem ni potreben prenos upravljanja sklada dodatnega pokojninskega zavarovanja države na Modro zavarovalnico.

Po mnenju SD bi bilo treba v zakon vnesti tudi določilo, da holding ne sme razpolagati s kapitalsko naložbo v Kad in da se delnice Kada v primeru prenehanja Slovenskega državnega holdinga prenesejo v imetništvo države. Kot poudarjajo v SD, holding naložbe v Kad namreč ne sme prodati ali je obremeniti. Finančno ministrstvo v zvezi s tem pojasnjuje, da je prodaja Kada onemogočena že zaradi določbe, da je holding edini delničar Kada.

V SD so se dotaknili tudi rokov, v katerih mora holding o poslovanju poročati DZ, družbe, v katerih ima holding kapitalsko naložbo, pa upravi holdinga. Kot menijo, roki namreč niso usklajeni z zakonom o gospodarskih družbah. Podobno menijo tudi v SLS. Ministrstvo medtem poudarja, da je predlagano besedilo (holding do 31. maja poroča DZ, družbe pa upravi holdinga do 31. marca) usklajeno z dolžnostjo družb glede oddaje letnih poročil.

V SD tudi predlagajo, da se v zakonu zapiše, da je holding zavezanec za informacije javnega značaja. Finančno ministrstvo sicer meni, da tak predlog ni dober zaradi uspešnosti poslovanja holdinga in pogajalske moči pri morebitnih prodajal naložb holdinga.

SD predlaga vnos protikorupcijske klavzule v zakon

Poleg tega v SD predlagajo vnos protikorupcijske klavzule v zakon, saj morajo, kot pravijo, pri razpolaganju s premoženjem Slovenskega državnega holdinga veljati najstrožja pravila glede preprečevanje korupcije.

Jasen ni niti dokončen zapis določila zakona o strategiji upravljanja naložb. V SD denimo opozarjajo na nujnost navedbe, da gre za kapitalske naložbe, potrebna pa je tudi opredelitev varstva strateških ciljev države pri upravljanju posameznih kapitalskih naložb. Ministrstvo za finance se ob tem sprašuje, ali se torej pripravi ločeno strategijo za nepremičninske naložbe.

V SD tudi opozarjajo, da mora biti strategija pripravljena na osnovi sektorskih politik, ki jih pripravijo resorna ministrstva. Na finančnem ministrstvu medtem menijo, da bo strategija vsebinsko bolj koherenten dokument, če predlog v celoti pripravi uprava holdinga. Ob tem zatrjujejo, da je vključenost resornih ministrstev zagotovljena v fazi pregleda in uskladitve.

V PS pa menijo, da bi morala biti strategija sprejeta, preden bo kdorkoli začel upravljati s kapitalskimi naložbami. V zvezi s tem na ministrstvu poudarjajo, da je predlog strategije in ostalih aktov upravljanja že v pripravi. Ker pa bodo imeli ti akti upravljanja svojo pravno podlago v zakonu o Slovenskem državnem holdingu, ti ne morejo biti sprejeti pred uveljavitvijo zakona.

Pa nadzorni svet holdinga?

Mnenja se precej krešejo tudi pri določilu o nadzornem svetu holdinga. Člane nadzornega sveta po predlogu imenuje DZ, in sicer se štirje imenujejo na predlog vlade, izmed teh kandidatov enega predlaga ESS, štirje na predlog poslanskih skupin in eden na predlog komisije DZ za nadzor javnih financ.

Nepovezani poslanec Ivan Vogrin predlaga, da bi DZ nadzornike holdinga imenoval z dvotretjinsko večino, a na ministrstvu poudarjajo, da bi to lahko vodilo v situacijo, ko ti sploh ne bi bili izvoljeni. V SD pa si želijo zmanjšati politični vpliv in predlagajo, da del nadzornikov predlaga predsednik republike, hkrati pa želijo omogočiti sodelovanje zaposlenih v nadzornem svetu.

Glede članov uprave holdinga v SLS poudarjajo, da zgolj vodstvene izkušnje niso dovolj za imenovanje, kandidat mora izkazati tudi relativno dobre poslovne rezultate na podlagi preteklih izkušenj. Na finančnem ministrstvu tak predlog načeloma pozdravljajo, a pri tem opozarjajo na abstraktnost določanja tega.

V SD si poleg tega v upravi holdinga ne želijo tistih, ki so bili v štirih letih pred imenovanjem poslanci, državni svetniki, premieri, ministri ali funkcionarji v lokalni skupnosti. Položaj predsednika in članov uprave bi bil tudi nezdružljiv s funkcijo v organih politične stranke.

Že v osnutku zakonskega predloga, ki ga je ministrstvo pripravilo za obravnavo na delovni skupini, pa je črtan člen, ki bi omogočal prenos slabih terjatev bank na holding. S problematiko slabih terjatev bank se ukvarja posebna delovna skupina.