Ne glede na končni izkupiček je predsednik Atletske zveze Slovenije Peter Kukovica že zdaj lahko zadovoljen z doseženimi izidi. Tri uvrstitve v finale in srebrna kolajna Primoža Kozmusa so dejstvo, ki kraljico športa v Sloveniji postavljajo na mesto ene najuspešnejših športnih panog. Od leta 1996 se po zaslugi Brigite Bukovec, Jolande Čeplak in Kozmusa slovenska atletika le pred dvanajstimi leti v Sydneyju z največjega tekmovanja na svetu ni vrnila s kolajno.

Kakšni so občutki v Londonu po novih zgodovinskih uspehih slovenske atletike?

Fenomenalni. Osvojiti olimpijsko kolajno je po svoje lažje, kot ubraniti mesto, kakršnega je imel Primož z naslovom olimpijskega prvaka v Pekingu. Še posebej ob dejstvu, da pred mesecem ali dvema ni kazalo najboljše. Primož je znova pokazal, da je kos vsem psihološkim pritiskom. To je posebej pomembno na takšni tekmi, kot je bil olimpijski finale, ki je bil zaradi številnih prekinitev zelo dolg. Primož je zdržal vse napore. Škoda le, da sta dva meta končala v zaščitni mreži, saj bi bil lahko v drugačnem primeru vrstni red povsem pri vrhu tudi drugačen.

Po neuspehu na EP v Helsinkih je bila pot do visokih ciljev trnova, mar ne?

Olimpijske cilje smo izpolnili in presegli. Imeli smo tudi nekaj športne nesreče, saj je Marina Tomič le za tisočinko sekunde zgrešila uvrstitev v polfinale teka na 100 metrov z ovirami. Vesel sem, da se je izkazalo, da je bilo tempiranje pripravljenosti najboljših atletov pravilno ter da so bili slabši rezultati od pričakovanj na evropskem prvenstvu v Helsinkih le postaja na poti do Londona. Veseli me tudi dejstvo, da je za atletskimi junaki iz Londona veliko dobrih mladincev. Ti so na letošnjem svetovnem prvenstvu v Barceloni dosegli uvrstitve v šest final, kar je dobra popotnica za naprej. Takoj, ko se vrnemo iz olimpijskih iger, sva s predsednikom strokovnega sveta Martinom Steinerjem dogovorjena, da začnemo pripravljati ekipo za evropsko ekipno prvenstvo prihodnje leto, saj se želimo spet vrniti v prvo ligo evropske atletike. Imamo zelo homogeno reprezentanco, v kateri lahko uspešno pokrijemo tudi tiste discipline, v katerih doslej nismo bili tako dobri. Tu mislim predvsem na srednje proge. Prepričan sem, da nam bo cilj uspel.

Po debaklu v Helsinkih se je atletika rehabilitirala. Vmes je bilo precej burno, saj je Olimpijski komite Slovenije črtal dva atleta s seznama olimpijskih udeležencev. Kakšno je vaše mnenje o tej potezi?

Atleti smo vztrajni in se ne predamo. Prepričani smo bili o uspehu v Londonu in to smo tudi dokazali. Prepričan sem tudi, da so atlete, ki tekmujejo v Londonu, takšne anomalije dodatno spodbudile, da so tekmovali še bolje. Moti nas predvsem to, da če olimpijski komite že krajša meter, naj ga na način, ki bo za vse enak. Ne le na plečih atletike. Večkrat smo poudarjali, da so atlete črtali iz reprezentance že leta 1996 in tako naprej in tako naprej... Zgodba se je ponovila pred Londonom. In vedno je bila atletika tista športna panoga, ki je predvsem na zadnjih dveh olimpijskih igrah dajala odlične rezultate. In to v panogi, ki je kraljica športov, kar se je v Londonu le potrdilo.

Drugi mandat na mestu predsednika AZS se vam počasi izteka. Ste po Londonu dobili kakšno injekcijo, ki vas bo spodbudila v vnovično kandidaturo za naslednje olimpijsko obdobje?

Vsekakor so londonski rezultati določena spodbuda za naprej. Ko se vrnemo z olimpijskih iger, bomo najprej naredili dve analizi. Strokovno ter finančno-organizacijsko. Če se dotaknem slednje, lahko že zdaj rečem, da je bilo v tem mandatu zagotovljenih več finančnih sredstev kot v prvem. Tudi s strokovnega vidika so naslov svetovnega prvaka in olimpijskega podprvaka ter kopica kolajn z mladinskih tekem dobra popotnica tudi za naslednji mandat. Kljub temu ta trenutek še ne bi dokončno komentiral svoje odločitve.