Za ustavitev postopkov proti obema bankama so se na ATVP uradno odločili, ker je konec maja začel veljati spremenjen zakon o prevzemih, ki je prevzemni prag zvišal s 25 na 33 odstotkov. Toda, kot opozarjajo pravni strokovnjaki, agencija tudi brez spremembe prevzemne zakonodaje ni imela večjih možnosti za uspeh. Vrhovno sodišče je namreč že konec lanskega leta odpravilo odločbo ATVP, saj so na agenciji zmotno uporabili določbe zakona o prevzemih in kršili zakon o upravnem sporu. Toda Žugelj se ni vdal in je januarja letos, tik pred skupščino Laškega, z istimi argumenti Banki Celje in NLB znova vzel glasovalne pravice. Celoten postopek je ATVP sicer gradila na domnevi, da sta banki pri zasegu delnic Infondu Holdingu Boška Šrota sredi leta 2009 delovali usklajeno, čeprav je tedaj v razmaku vsega nekaj dni Infond Holding rubilo še pet drugih bank, ki pa jim Žugelj ni vzel glasovalnih pravic.
Sprememba prevzemne zakonodaje je tako dala ATVP dejansko priročen izgovor za ustavitev postopkov. Vendar pa to ne spremeni dejstva, da NLB in Banka Celje v zadnjih dveh letih nista mogli glasovati na skupščinah Pivovarne Laško, kar bi lahko bistveno spremenilo tok dogajanj v pivovarni. Na kar dveh od skupno treh skupščin v tem času so namreč delničarji odločali o dokapitalizaciji, ki pa nista dobili zadostne podpore. Tehtnico bi na obeh skupščinah sicer lahko premaknili prav NLB in Banka Celje, saj bi z njunim soglasjem dokapitalizacija dobila zadostno podporo. Vsak dodaten milijon evrov, ki bi ga delničarji vložili v Pivovarno Laško, bi stroške njenega financiranja znižal za okoli 60.000 evrov, kar ob predlagani 70-milijonski dokapitalizaciji pomeni štiri milijone evrov na letni ravni.
