V Londonu ni več nobena posebnost, da so olimpijska prizorišča povsem polna. Ta tema ni več na dnevnem redu pogovorov ob večerji. Vsem je jasno, da so Angleži postavili olimpijske standarde tako visoko, da jih bo težko preseči. Po tej plati ni lahko organizatorjem prihodnjih iger v Riu de Janeiru, ki bodo bržčas s figami v žepu razlagali, da bodo čez štiri leta presegli London.

Junakinja včerajšnjega dopoldanskega dela atletskega programa je bila malo znana Turkinja Merve Aydin, ki na 800 metrov še nikoli ni tekla pod dvema minutama. Včeraj se je v kvalifikacijski skupini po dobrih 600 metrih poškodovala in ni mogla več s polno močjo stopiti na eno nogo. Kljub temu je vstala in z zadnjimi atomi močmi šla čez meje svojih zmogljivosti ter tekla do cilja. Doživela je huronsko spodbujanje polnega olimpijskega stadiona, ki je spominjal na supersoboto, ko so trije britanski atleti v manj kot eni uri osvojili zlate kolajne. Merve Aydin je dva stadionska kroga pretekla v času 3:24,35 in bo gotovo našla mesto v olimpijski zgodovini, ko se bodo vrteli posnetki londonskih iger. Takšni prizori pri slehernemu opazovalcu spodbudijo misel na Pierra de Coubertina, da je važno na največjem tekmovanju na svetu sodelovati, ne zmagati. Je res treba na olimpijskih igrah za vsako ceno zmagati ali premakniti osebne meje v višavo? Merve Aydin to ni bilo potrebno!

Slovenija je šesti dan atletskih tekmovanj na olimpijskem stadionu igrala stransko vlogo. Podobno takšni, ko lepo dekle v dveurnem filmu glavnemu zvezdniku v sekundnem prizoru nameni lep nasmešek. To dekle je storilo ogromno, da je dobilo stransko vlogo. Barbara Špiler je morala izpolniti zahtevne kriterije in v metu kladiva vreči visoko postavljeno normo, da je imela priložnost igrati v tej vlogi, ki so jo za zdaj opazili le tisti s prefinjenim vidom. Svojo nalogo je odigrala dobro in ima vse možnosti, da bo nekoč glavna junakinja. Glavni igralec Primož Kozmus je Barbaro Špiler spremljal s tribune. V njej je prepoznal sebe izpred dvanajstih let, ko je v Sydneyju občutil olimpijski duh ter bil 38. Kasneje se je na vseh treh olimpijskih igrah uvrstil v finale in osvojil dve kolajni.

Dvajsetletna atletinja ima vse možnosti, da gre po poti svojega someščana iz Brežič. Ima odličnega in ambicioznega trenerja Vladimirja Keva, sama pa je pripravljena storiti vse, da gre po trnovi poti, da bo nekoč na olimpijskem stadionu s slovensko zastavo pretekla častni krog. Zato je bila včerajšnja izkušnja, ko je z dosežkom 67,21 metra končala kvalifikacije na 29. mestu, pomembna izkušnja na poti do najvišjih ciljev.

"Na olimpijski stadion sem stopila zelo samozavestna. Psihološko sem bila pripravljena odlično, počutila sem se zelo dobro, nisem imela treme. Tudi z nastopom sem kar zadovoljna. Napake so bile posledica tega, da še nimam prave tehnike. Ne tako dobre, da bi bila sposobna vreči vrhunski met. Zato me je dosežek prek 67 metrov zadovoljil," je svoj olimpijski prvenec opisala Barbara Špiler. "Seveda sem sposobna daljših metov. Toda pri meni je tako, da se mora res vse poklopiti, da kladivo poleti daleč. To pa se za zdaj zgodi bolj redko. Sem še mlada, zato moram biti z izkupičkom zadovoljna."

Olimpijsko vzdušje je Barbaro Špiler navdušilo. "Če bi imela možnost, bi bila na takšnem veličastnem stadionu vsak dan in v tem uživala. Res je super tekmovati pred tako številnim in fanatičnim občinstvom. Dobila sem izjemen motiv za prihodnost. Predstavljam si, da mora biti še bolj noro, ko osvojiš kolajno in odtečeš častni krog. Morda mi bo nekoč kaj takšnega uspelo. Pripravljena sem garati!"

Barbara Špiler kot trofejna metalka kladiva v mlajših kategorijah velja za najobetavnejšo slovensko atletinjo, od katere bo v prihodnjih letih odvisna marsikatera ocena nastopov na velikih tekmovanjih. Včeraj je prvič v življenju nastopila proti smetani svetovnih metalk, moč Evropejk pa je občutila na letošnjem prvenstvu stare celine v Helsinkih. "Kaj sem se naučila? Od blizu sem se prepričala, da so najboljše nekaj stopenj boljše od mene. Moram še precej dorasti, da se bom lahko z njimi enakovredno pomerila, kaj šele jih premagala. Sicer sem z nastopom na olimpijskih igrah precej bolj zadovoljna kot s tekmo na evropskem prvenstvu. Bolj sem jo pričakovala, se zanjo bolje pripravila. Tudi psihološko sem bila na boljši ravni," je polna vtisov razlagala Brežičanka.