Prva se bo v boje v kategoriji do 67 kilogramov podala 21-letna Franka Anić, ki prihaja s Korčule. Ker je mama Slovenka iz Grgarja nad Novo Gorico, je leta 2010 izbrala slovensko reprezentanco, saj bi se v hrvaško težko prebila. V njeni kategoriji nastopa tudi Sandra Šarić, bronasta z olimpijskih iger v Pekingu. "Imam realne možnosti za zmagi v uvodnih dveh krogih, a lahko izpadem v uvodnem boju ali pa se prebijem do finala. Že vse leto je v moji glavi osvojitev olimpijske kolajne," je povedala Franka Anić, ki v vsej odpravi tekvondistov deluje najbolj sramežljivo.

Najtežje delo v soboto v kategoriji nad 80 kilogramov čaka Ivana Konrada Trajkoviča, saj mu je žreb namenil branilca naslova olimpijskega prvaka Dongmina Chaja iz Južne Koreje, kjer so si pravzaprav izmislili tekvondo, je njihov nacionalni šport, zato pravijo, da bo neuspeh, če bodo v Londonu osvojili manj kot štiri kolajne. "Stavim na karto presenečenja, saj sem neznani borec, ker sem šele eno leto v tej kategoriji. Vse bo treba pokazati že v prvem krogu. Ker tekmec prihaja iz Južne Koreje, je njegova tehnika vrhunska, zato bom skušal izkoristiti prednost v telesni moči. Južnokorejci so motivirani, da potrdijo sloves številke ena v svetu, a tudi sam sem zelo nabrušen, da premagam prvaka," je bil zgovoren Trajković, študent drugega letnika matematike, kar spretno izkorišča v bojih. Slovi po tem, da nekatere račune izračuna na pamet na stotinko natančno, medtem ko se drugi mučijo s kalkulatorjem.

"Odločitve v borbah je treba sprejemati v stotinki sekunde. Odločale bodo malenkosti, ki se dogajajo v glavi, predvsem pa želja po uspehu. Na vsaki tekmi je moj cilj zlata kolajna, sicer se nima nobenega smisla boriti. Telesno sem pripravljen kot še nikoli," je kar vrelo iz Trajkoviča, ki se je nasmejal pripombi, da je glede na sestavo reprezentance to šport za Štajerce. Zase pravi, da je pravi Balkanec: rodil se je v Zagrebu mami Hrvatici in očetu, ki je pol Slovenec in Srb, v Maribor pa se je preselil, ko je bil star tri tedne.

Nuša Rajher, ki tekmuje v kategoriji nad 67 kilogramov, bi lahko nastopala tudi na modnih stezah. "Tekvondo je bil ljubezen na prvi udarec," pravi zgovorna Mariborčanka Nuša, ki je vso osnovno šolo trenirala plavanje, pri 14 letih pa kot spretna pogajalka starša le prepričala, da je zamenjala šport. "V London smo prišli s ciljem, da osvojimo vsaj eno kolajno, sama upam celo na večje število. Prva dva dneva tukaj sem imela kar veliko treme, a vzdušje tukaj je zelo prijateljsko in sproščeno. Ker so slovenski športniki z uspehi tako dobro opravili nalogo, nam je veliko laže," je dodala vojakinja Nuša pred dvoboji v srečni dvorani za Slovenijo, saj je v njej judoistka Žolnirjeva postala olimpijska prvakinja.