Kurnik nam je povedal, da kljub odstranitvi številnih taborov in postopni izgubi interesa medijev za proteste, ki se še vedno odvijajo v ZDA in Španiji, vzroki za nastanek okupacijskih gibanj ostajajo. Med njih šteje "hudo krizo kapitalizma in popolno delegitimacijo političnih elit, ki v krizi sodelujejo s kapitalom.“ Dodaja pa, da kljub navideznemu koncu aktivnosti gibanj, le-ta še vedno ostajajo aktivna, a so v procesu regrupacije in transformacije, tako da je le vprašanje časa, kdaj se bodo zopet pojavila na površju, pravi Kurnik. "Če tega ne počnejo v parku ali pred ECB, potem to počnejo drugje. Aktivisti pred ECB so tudi od nekje prišli.“

Gibanja se spreminjajo zaradi zunanje represije

Kurnik pravi, da se gibanja spreminjajo tudi zaradi zunanjih dejavnikov, ki onemogočajo njihovo uspešno delovanje. "Gibanje 15o je prenehalo delovati, ker so bili pogoji dela zaradi represije nemogoči, saj je vsako manifestacijo pospremil plačilni nalog,“ pojasnjuje Kurnik "Zadnji primer je bila blokupacija Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kjer je privatna varnostna služba preprečila vzpostavitev tabora. Ministrstvo se je od tega ogradilo, češ da to nima nič z njimi, ker naj bi z okolico opravljalo privatno podjetje. Zato je potrebno najti neke nove načine za vzpostavljanje javnih političnih prostorov.“

(Foto: Tomaž Zajelšnik)

Dogodek pred ministrstvom za delo družino in socialne zadeve Kurnik ocenjuje kot stranski produkt javnega-zasebnega partnerstva, o katerem še nismo razmišljali. "To je upravljanje z javnim prostorom, ki se prenese na privatne subjekte, le-ti pa nato suspendirajo javno življenje. Po novem imate tudi centre za socialno delo, ki se nahajajo v nakupovalnih središčih.“

Brezdomci v taboru so znak zaostrenega vprašanja brezdomstva

Med razlogi za vse manj medijske pozornosti, ki je spremljala okupacijska gibanja se je pogosto naštevalo tudi dejstvo, da gibanja niso postregla z jasnimi zahtevami, Kurnik pa na to odgovarja, da je to posledica nerazumevanja pravega namena gibanja. "Ne gre za interesna gibanja, ki bi se zanimala za posamezna vprašanja. Temeljni problem, ki ga izpostavljajo gibanja okupacije, je vprašanje politične participacije v družbi in iščejo druge načine iskanja skupnih interesov zunaj mehanizma predstavništva, ki je mehanizem centralizacije in razlaščanja.“

Na očitke, da so proti koncu okupacij tabori postali zavetišče za brezdomce, pa je odgovoril, da so brezdomci v taborih predvsem znak zaostrovanja brezdomskega vprašanja in prednost okupacijskih gibanj, saj so tudi brezdomci člani družbe.

(Foto: Tomaž Zajelšnik)

"Ko se odpre javni prostor, pridejo brezdomci tja, ker so nagovorjeni, da pridejo tja in izrazijo svoje probleme, svoja stališča in ideje,“ pojasnjuje Kurnik. "To ni problem gibanja, temveč njegova prednost, je pa problem, kako gibanje vzpostavi način učinkovitega komuniciranja v razmerah skrajne pluralnosti in raznolikosti stališč. Vključevalnost in odprtost, ki kažeta, da vanj sodijo vsi, sta moči takšnih gibanj, čeprav mu na začetku lahko to zbija širšo popularnost.“

15. oktober se je v Sloveniji zgodil prerano

Od odstranitve tabora pred Ljubljansko borzo je medtem minilo že nekaj časa, Kurnikova ocena slovenskega gibanja pa je, da se je 15. oktober v Sloveniji zgodil prerano. "To kar smo govorili, se je na koncu izkazalo za resnično. 15. oktobra smo govorili o zavračanju zategovanja pasov, čeprav tega takrat pri nas še ni bilo. Sedaj se je to uresničilo. Govorili smo o dokapitalizaciji bank in vzpostavitvi družbenega nadzora nad dokapitaliziranimi bankami. NLB je medtem dokapitalizirana, a se žal ne govori, da bi banke prišle pod družbeno kontrolo, čeprav smo jih dokapitalizirali. Takrat ta vprašanja še niso bila aktualna, a so to kmalu postala.“

(Foto: Bojan Velikonja)

Brez solidarnosti ni upora

Glede nadaljnjih odzivov na vse hujšo krizo in zaostrene družbene razmere pa ostaja previden. Opozarja na nevarnost, da bi družba postala plen populizmov, ki bi namesto h grajenju skupnih prostorov za refleksijo in ustvarjanje alternativ, vodili h preganjanju pripadnikov manjšin. "Ljudje niso ne dobri, ne slabi, imajo pa sposobnost za oboje,“ pravi.

Podobno stališče zavzema tudi do morebitnega prebujenja akademske skupnosti v jeseni, ko bodo univerze začutile vplive varčevalnih ukrepov. Kurnik opozarja, da vladine ukrepe na področju univerz ne gre razumeti kot varčevalne, temveč kot discipliniranje, ukrepi pa so konflikt prenesli na raven univerz in fakultet, zato se mu zdi ključno vprašanje, če bo akademska skupnost obdržala družbeno tkivo, ali pa se bodo pripadniki akademske skupnosti odzvali po željah vlade in se pričeli ukvarjati s preživetjem in rivalstvom, kar lahko pelje do popolne dezintegracije univerz in fakultet. "Če do tega pride, ne bo nobenega upora."