Da je na stezi lahko konkurenčen najboljšim, se lahko zahvali posebnim karbonskim protezam, ki po obliki močno spominjajo na črko J in s katerimi je zaradi nestabilnosti skorajda nemogoče hoditi. Toda med tekom so izjemno učinkovite, saj so jih zasnovali v skladu s karakteristikami, ki med tekom krasijo geparda. Ker so bili prepričani, da ima z njimi Pistorius prednost pred običajnimi atleti (pa čeprav so jih mnogi uporabljali že v 90. letih), so opravili podrobna testiranja pod budnim očesom profesorja biomehanike Petra Brüggemanna, ki so razkrila, da Pisturius med tekom po zaslugi protez pri enaki hitrosti porabi 25 odstotkov manj energije. Posledica: prepoved nastopa na olimpijskih igrah v Pekingu. Toda Pistorius je najel svoje odvetnike in znanstvenike ter se pritožil na športno razsodišče. »Bil sem frustriran in to je bila edina pot. Želim, da me obravnavajo kot običajnega atleta. Od nekdaj sem tekmoval skupaj z atleti in to želim početi tudi v prihodnje,« je dejal študent ekonomije, čigar predniki so bili Italijani, in z navdušenjem sprejel novico, da bo vendarle odpotoval na Kitajsko.
Njegovi spomini na otroštvo so povezani s športom. Pri šestih je navduševal v rokoborbi grško-rimskega sloga, nato nekaj časa boksal ter se ukvarjal še s triatlonom, vaterpolom, kriketom in tenisom. Ljubeča mama, ki ga je naučila, da mora življenje jemati z veliko žlico, je zaslužna, da je postal perfekcionist, zanimiva pa je tudi anekdota, povezana z njegovim starejšim bratom Carlom (ima še mlajšo sestro Aimee). »Mama je bratu vedno rekla, prosim, obuj si čevlje, nato pa se je obrnila k meni rekoč, natakni si umetni nogi!«
Ko mu je mama pri 15 letih zaradi hude reakcije na zdravilo umrla, se mu je sesul svet, za nameček pa si je pri ragbiju močno poškodoval koleno. Kot rehabilitacijo so mu svetovali tek. Že na prvi resnejši šolski tekmi je na 100 metrov dosegel čas 11,72 sekunde, njegov oče pa je bil nadvse presenečen, ko je ugotovil, da je to hitreje od uradnega paraolimpijskega rekorda. Le šest mesecev zatem, ko je začel resno trenirati, je v Atenah na paraolimpijskih igrah na 200 metrov s svetovnim rekordom postal prvak, štiri leta kasneje v Pekingu pa je kot prvi atlet slavil zmage na 100, 200 in 400 metrov.
Danes je Pistorius velika zvezda, ki vsako leto svoj račun obogati z milijonom dolarjev. Vedno je lepo oblečen in čeden (lani ga je kot model v reklamni kampanji za parfum A*Men najel Thierry Mugler), zato ne čudi, da ima veliko oboževalk. Za nameček je ljubitelj avtomobilov in motociklov. Hitrost ima v krvi, v nesreči s čolnom, s katerim je pred štirimi leti trčil v pomol, pa si je zlomil dve rebri in čeljust, dobil je kar 172 šivov. Dneve preživlja umetniško, saj rad bere (predvsem biografije slavnih) in slika, zanima ga tudi posel. V lasti ima šest dirkaških konjev, do nedavnega je bil solastnik podjetja, ki se ukvarja s servisiranjem ferrarijev. Nekoč pa je celo kupil dva bela tigra in ju prodal živalskemu vrtu v Kanadi.
Je močno veren. »Prepričan sem, da mi je nadarjenost za tek dal bog. Moram biti skromen in ta dar maksimalno izkoristiti,« pravi oboževalec Gandija (»Če bi bilo več takih ljudi, bi bil svet lepši.«), Nelsona Mandele (»Za vse nas je veliko žrtvoval.«) in Jamesa Deana (»Je preprosto kul.«). In ko ga vprašate, česa si želi najbolj v življenju, najprej premisli, nato pa odgovori: »Ko bo prišel čas za moje slovo, si želim umreti brez kančka obžalovanja!«
