Problem neplačevanja socialnih prispevkov se je medtem, po podatkih sodeč povsem neupravičeno, umaknil s političnega parketa, se je pa povečalo zavedanje zaposlenih. Več deset tisoč jih je lani pri Dursu preverjalo, ali jim delodajalec prispevke plačuje ali ne.

Če na računu ni denarja, prispevkov ni mogoče izterjati

Natančni znesek neporavnanih obveznosti iz naslova prispevkov za socialno vrednost je konec junija letos znašal 469,1 milijona evrov. Od tega je po mnenju Dursa izterljivih 351,9 milijona evrov, pogojno izterljivega dolga, za katerega velja manjša verjetnost poplačila, je za 117,2 milijona evrov.

Glede na vse kontrolne mehanizme je težko razumljivo, da do neplačila prispevkov sploh pride. Kot pojasnjujejo na Dursu, njihov informacijski sistem neplačilo prispevkov zazna takoj in Durs proti dolžniku vloži izvršbo. A dejansko s tem težava ni rešena, saj dolžnik pogosto na bančnem računu nima dovolj sredstev in neplačanih prispevkov ni mogoče izterjati. Tako je Durs v prvi polovici letošnjega leta z vsemi ukrepi davčne izvršbe terjal za 176,2 milijona evrov neplačanih prispevkov, za petino več kot lani, a izterjal zgolj 38 milijonov evrov, kar je polovico manj kot v enakem obdobju lani, ko je izterjal 62,7 milijona evrov neplačanih prispevkov. "Tudi to je eden od kazalnikov, kakšna je likvidnost davčnih zavezancev," pojasnjujejo na Dursu.

Navedeno potrjujejo tudi podatki Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) o vseh dospelih neporavnanih obveznostih podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so junija povprečju zamujali s plačili v višini kar 800 milijonov evrov. Še leta 2010, ko je bila kriza že na vrhuncu, je bil znesek trikrat manjši.

Na težave z likvidnostjo podjetij že dlje časa opozarjajo tudi na GZS. "Problem likvidnosti je še posebej izpostavljen pri podjetjih, ki so se v velikih likvidnostnih težavah znašla ne samo po lastni krivdi, ampak tudi zato, ker so bila upniki drugih podjetij, ki so šla v stečaj. In če podjetja nimajo možnosti pridobitve sredstev, ker se stečajni postopki vlečejo leta in leta in ker ni možnosti financiranja s krediti, tudi prispevkov ne morejo plačevati," pojasnjujeta izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Tatjana Čerin in direktor zakonodajno-pravne službe GZS Igor Knez.

V prvi polovici leta odpisali 1,6 milijona neizterljivih prispevkov

Odpis, odlog ali obročno odplačevanje prispevkov pravnim osebam ni več dovoljeno, še vedno pa lahko Durs to dovoli fizičnim osebam, to je samostojnim podjetnikom, a le ko gre za njihove lastne prispevke, ne pa za prispevke njihovih zaposlenih, pojasnjujejo na davčni upravi. Kot so nam pojasnili na Zpizu, je Durs letos tako odpisal za slabih 50.000 evrov dolga, povsem druge razsežnosti pa ima odpis neplačanih prispevkov, ker teh ni in ne bo mogoče izterjati. Samo v prvi polovici letošnjega leta je Durs iz navedenega razloga odpisal skupno 1,6 milijona evrov neplačanih prispevkov, pri čemer se dolg med pravnimi in fizičnimi osebami ne razlikuje pomembno.

In kaj preostane zaposlenim, ki jim delodajalec ni plačal prispevkov? "Instrumenta, s katerim bi dosegel plačilo zapadlih terjatev, v skladu z veljavno zakonodajo inšpektorat za delo nima," je pojasnil Rančigaj, ki delavcem svetuje, da čim prej vložijo tožbo zoper delodajalca na pristojno delavno sodišče. Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ob tem poudarja, da je zakonodaja, ki tožbo za neplačane prispevke nalaga delavcu, nesmiselna. V tem primeru mora namreč delavec nositi vse stroške tožbe, sredstva, ki mu jih morda uspe iztožiti, pa dobi država oziroma se ta nakažejo na račun pokojninske ali zdravstvene blagajne.

"Prispevke plačujeta delavec in delodajalec, a v obeh primerih je k odvajanju prispevkov zakonsko zavezan delodajalec. Če ima delavec na plačilni listi naveden odlog prispevkov, ti pa dejansko niso bili plačani, si je delodajalec protipravno prilastil sredstva delavca, pojasnjuje Zorko in poudarja, da bi morala odgovornost za izterjavo prispevkov nositi država. "Delavci ne bi smeli nositi nobenih posledic neplačila prispevkov," poudarja Zorko.

In čeprav zakonodaja določa, da je podjetje, ki delavcem tri mesece ne izplača prispevkov, zrelo za stečaj, ki bi ga sicer morali sprožiti zaposleni, Zorko pojasnjuje, da delavci svojega delovnega mesta ne bodo ogrozili zaradi neplačanih prispevkov, vsaj dokler dobivajo plačo, ki jim omogoča preživetje. Še več, zaposleni so pogosto pripravljeni celo na zamik plač. Šele ko tudi plač ni več, se pogosto ugotovi, da jim delodajalec prispevkov ne plačuje že veliko dlje.