Slovenska javnost vas ne pozna najbolje. Se lahko predstavite s svojimi besedami?

Kot kondicijski trener sem diplomiral na fakulteti za šport. Na začetku sem bil bolj vpet v delo v moštvenih športih. Začetki moje športne poti so bili na Slovanu, kjer sem sodeloval s košarkarji. Potem sem se preselil domov v Senovo in začel sodelovati s krškimi nogometaši. Teh časov se spominjam z veseljem, čeprav smo tekmovali v drugi ligi. To obdobje štirih let je bilo zelo ustvarjalno.

Kako je prišlo do sodelovanja s Primožem Kozmusom?

Spoznala sva se v lokalnem okolju. Najprej sva začela sodelovati na področju regeneracije in rehabilitacije kakšnih majhnih poškodb. V primeru večje poškodbe ima svojega fizioterapevta Kalida Nasifa. Potem sva ta odnos nadgrajevala, se odlično ujela in pripeljala do sodelovanja na vseh področjih.

Kako ste doživljali olimpijski finale?

Bil je zelo napet. Daljave so bile krajše od pričakovanj. Do zadnjega meta se ni vedelo, ali lahko Primoža kdo preseneti iz ozadja. Kar zadeva mene, je šlo za najtežjo tekmo, kar sem jih kdaj spremljal, in tudi občutki so bili temu primerni.

Ste v stresni sezoni kdaj pomislili, da Kozmus s svojimi odločitvami ne hodi po pravi poti?

Glede na to, kaj se je dogajalo vso sezono, je zaključek prekrasen. Bilo je zelo napeto, saj nekaj časa ni kazalo, da se bo izteklo, kot se je. Primož je v tej sezoni sprejel nekaj drastičnih odločitev. Izkazalo se je, da ima prav in da ima natančno začrtano svojo pot. Na Češkem sva bila v sklepnem delu priprav v čisti izolaciji in se brez zunanjih dejavnikov posvetila le delu. Nekajkrat ni kazalo najbolje, predvsem po poškodbi, ki jo je staknil v Velenju in se je vlekla. Ko je kdaj videl zaskrbljenost na mojem obrazu, mi je rekel, ne skrbi, na koncu se bo vse dobro izteklo. Hvala bogu, da se je. In to sanjsko.

Kako sta z olimpijskim podprvakom vzpostavila takšno zaupanje?

Vse se je dogajalo sproti. Odnos sva gradila skozi čas. Osebno sem skušal Primožu čimbolj pomagati. Pri nekaterih stvareh mi je to uspelo bolj, pri drugih manj. V tem trenutku je najpomembneje, da sem pripomogel k temu fantastičnemu rezultatu. Na koncu koncev pa je vse odvisno od Primoža. On je tisti, ki se na največji tekmi znajde na stadionu in ki s svojim znanjem tlakuje pot, ki ga je pripeljala do tja.