Kot je Rančigaj zapisal v sporočilu za javnost, se je 208 od 297 kršitev nanašalo na pravne osebe ali podjetnike, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti, a z delavcem niso sklenili pogodbe o zaposlitvi oz. pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca niso prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Poleg tega so inšpektorji zaznali tudi 44 kršitev, ko je pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev zaposlil tujca ali osebo brez državljanstva.

Za zaposlovanje na črno se skladno z zakonom šteje tudi, če posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli delavca, ki zanj opravlja delo na črno. Tovrstnih kršitev so inšpektorji med januarjem in julijem ugotovili 29, je pojasnil Rančigaj.

V devetih primerih je bila po njegovih besedah ugotovljena tudi kršitev, ko je pravna oseba ali podjetnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, omogočil delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela, ali omogočil, da to napotnico za delo uporabi druga oseba.

Nadzor dela na črno prioriteta inšpektorata tudi v prihodnje

Glavni inšpektor je spomnil še, da je konec julija začela veljati novela zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki slovenski pravni red prilagaja evropski zakonodaji.

Z novelo so bile inšpektoratu v zvezi z zaposlovanjem na črno dodeljene nekatere dodatne pristojnosti, saj je bil med drugim dopolnjen tudi člen zakona, ki se nanaša na zaposlovanje na črno, h kateremu zakon po novem prišteva tudi nezakonito zaposlitev državljana tretje države. V tem primeru se za nezakonito šteje zaposlitev nezakonito prebivajočega državljana tretje države.

Nadzor nad izvajanjem določb novele bo tudi v prihodnje ena od temeljnih prioritet inšpektorata za delo. "Tako bo inšpektorat v okviru svojih zmožnosti posredno še naprej prispeval tudi k omejevanju pojava sive ekonomije ter k dolgoročnemu izboljšanju položaja delavcev v Republiki Sloveniji," je poudaril Rančigaj.

"Zaposlovanje na črno ima številne negativne učinke"

V tej luči je opozoril, da se zaposlovanje na črno že vrsto let kaže kot eden izmed ključnih problemov na področju izvajanja delovnopravne zakonodaje in da je pojav sive ekonomije v času zaostrenih gospodarskih razmer še posebej izpostavljen.

"Zaposlovanje na črno ima številne negativne učinke, na eni strani za delavce, ki so zaposleni na črno, saj ti delavci niso vključeni v obvezna zavarovanja, na primer za primer nezgode pri delu, prav tako pa imajo težave pri uveljavljanju pravic, ki sicer pripadajo zakonito zaposlenim delavcem," je izpostavil inšpektor.

"Na drugi strani pa ima zaposlovanje na črno negativne učinke tudi v širšem družbenem kontekstu, saj delodajalci z neplačevanjem davkov in prispevkov ne prispevajo v državni proračun oziroma v ustrezne blagajne," je dodal.