Na vrhu preglednice so Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Nizozemska in Švedska, od katerih nobena nima več kot 2 rdeči zastavici. Gre za države, ki imajo obsežne sisteme zbiranja odpadkov in odlagajo na odlagališča manj kot 5 odstotkov svojih odpadkov. Imajo dobro razvite sisteme recikliranja in zadostno zmogljivost obdelave ter učinkovito obdelujejo biološko razgradljive odpadke. V svojih politikah ravnanja z odpadki praviloma učinkovito združujejo pravne, upravne in gospodarske instrumente.

Vzorec se obrne na drugi strani lestvice, kjer so zelene zastavice redke. Države članice z največjimi vrzelmi v izvajanju so Bolgarija, Ciper, Češka republika, Estonija, Grčija, Italija, Litva, Latvija, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška. Med pomanjkljivostmi so slabe ali neobstoječe politike preprečevanja nastajanja odpadkov, pomanjkanje spodbud za preusmeritev odpadkov stran od odlagališč in nezadostne infrastrukture za odpadke. Močno opiranje na odlagališča odpadkov pomeni, da so boljše možnosti ravnanja z odpadki, kot sta ponovna uporaba in recikliranje, stalno premalo izkoriščene. Obeti so temu ustrezno slabi. 

Sloveniji pet rdečih zastavic

Slovenija se s petimi rdečimi zastavicami uvršča v sredino obeh skupin držav. Omenjeno oceno smo prejeli za področja: Program preprečevanja nastajanja odpadkov, Dostop do storitev zbiranja odpadkov, Napoved glede nastajanja komunalnih odpadkov in zmogljivosti obdelave v načrtu ravnanja z odpadki, Obstoj in kakovost projekcije glede nastajanja in obdelave komunalnih odpadkov in Ustreznost obstoječih odlagališč odpadkov za nenevarne odpadke.

Za povečavo klikni na sliko.

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je povedal: "Slika, ki jo kaže ta preglednica, potrjuje moje veliko zaskrbljenost. Mnoge države članice še vedno odlagajo velike količine komunalnih odpadkov na odlagališča, kar je najslabša možnost pri ravnanju z odpadki, čeprav obstajajo boljše možnosti in so na voljo strukturna sredstva za financiranje boljših možnosti. Dragoceni viri se zakopavajo, potencialne gospodarske koristi se izgubljajo, delovna mesta v sektorju ravnanja z odpadki se ne ustvarjajo, zdravje ljudi in okolje pa trpita. To je težko zagovarjati v naših sedanjih gospodarskih razmerah.“

Nadaljnji ukrepi

Komisija na podlagi tega poročila pripravlja načrte za deset najmanj uspešnih držav članic. Posvetovanja o teh načrtih bodo potekala na dvostranskih seminarjih z nacionalnimi organi to jesen, začela pa se bodo v Pragi 19. septembra. Ti načrti bodo pomagali razširiti najboljše prakse in bodo vsebovali individualno prikrojena priporočila o tem, kako izboljšati ravnanje z odpadki z uporabo gospodarskih, pravnih in upravnih instrumentov ter strukturnih skladov EU.

Komisija namerava uporabljati strukturne sklade EU z večjim poudarkom na ciljih politike EU glede ravnanja z odpadki. Predlagani večletni finančni okvir za obdobje 2014 – 2020 bo zagotovil, da se bodo sredstva EU vložila v projekte ravnanja z odpadki le, če bodo prej izpolnjeni nekateri pogoji, vključno z razvojem načrtov za ravnanje z odpadki v skladu z okvirno direktivo o odpadkih in v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, pri čemer se bo dajala prednost preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in recikliranju prek