Če bi v 125 strelih namesto štirih zgrešil enega goloba manj, bi se v svojem najljubšem hobiju, saj se preživlja tako, da vsako noč že od tretje ure naprej razvaža kruh, boril za kolajne.

"Čeprav se nisem uvrstil v finale, sem zadovoljen, ker sem zadnjo serijo sklenil z vsemi 25 zadetki. Če bi imel kanček več sreče, bi bil še višje. Žal sem imel prvi dan smolo z vremenom, nihče pa ni pričakoval, da bo treba za uvrstitev v finale zadeti 122 golobov, kar pomeni, da so bile dovoljene le tri napake. V nasprotju s preostalimi športi, ko izidi niso blesteči, smo se strelci odlično nabrusili za olimpijski nastop in nismo podlegli pritisku pomembnosti nastopa. Najbolj mi je žal drugega strela na tekmi. Na treningu nisem nikoli zgrešil prvega strela, velikokrat pa drugega. Le za trenutek sem pomislil na to in že se je zgodila napaka," je bil zgovoren Boštjan Maček, za katerega je sezona praktično končana. Mora se vrniti v službo, v kateri so mu omogočili, da je bil odsoten zaradi priprav in nastopa na olimpijskih igrah.

Ne tarna, ker mora vstajati ob tretji uri, da začne razvažati kruh, in delo konča ob 11. uri. "Morda je za uspeh v športu dobro prav to, da vstajam zgodaj, moram biti zbran na cesti, delam s strankami. To mi pomaga, da sem bolj stabilen in zbran na tekmi," je pojasnjeval kar 118 kilogramov težak Maček, za katerega je služba na prvem mestu, streljanje na glinaste golobe pa hobi in strošek. "V zadnjem času je zaradi pomoči sponzorjev malo manj stroškov. Pred desetimi leti je bilo povsem drugače. Težko je bilo priti v reprezentanco, bili so drugačni interesi, ni bil pomemben tekmovalni uspeh, ampak le denar. V zadnjih letih je šlo na boljše, to je prineslo uspehe, s katerimi presenečamo iz leta v leto in dvigamo ta šport na lestvici kakovosti in priljubljenosti," je s puško na rami klepetal Maček. Največ trenira v domačem klubu Rakičan, kjer ima na razpolago avtomatizirano strelišče, lep center je še v Pragerskem.

Čeprav v uradnih biografijah piše, da je njegova trenerka osem let mlajša sestra Jasmina, je pravzaprav samouk in uradno sploh nima trenerja. Oče France je bil glavni pobudnik, da je začel streljati glinaste golobe. Skozi izkušnje si je izoblikoval svojo vizijo in slog. "Najbolj sem vesel, da tisto, kar si zamislim v glavi, izvedem tudi na tekmi. Imam svoj slog. Učim se tako, da na tekmah opazujem, kaj počnejo tekmeci," je nadaljeval Maček, ki je za streljanje navdušil tudi desetletnega sina Reneja. Ponosno pove, da je sin v nasprotju z očetom že na prvi tekmi v karieri zadel več golobov. Mnogi menijo, da je začetek pri desetih letih prezgoden, a ker je krepak fant, lahko drži puško.

"Olimpijska izkušnja je bila zelo lepa. Vzdušje na tribunah je bilo nenavadno, a pravo, saj na drugih tekmah navijanje ni dovoljeno," je dodal Maček, za katerega so pesti na tribuni stiskali žena Mateja in sestra Jasmina ter nekaj strelskih prijateljev. "Upam, da se vidimo v Riu de Janieru. Podpisal sem novo štiriletno pogodbo z opremljevalcem orožja, zdaj jo bom še z dobaviteljem streliva. Pri nas starost ni omejitev," je po olimpijskem debiju povedal Maček.