Ob menjavi tempa ji je zmanjkalo goriva. Nastop ji ni vzel volje. Ob izklopljenih diktafonih je povedala, da se spogleduje z daljšimi disciplinami, v katerih bi se poskusila v naslednjem olimpijskem ciklusu. Če je to tek na 3000 m, 3000 m z zaprekami ali 5000 m, pa ta trenutek še ne ve.

Kako ocenjujete svoj olimpijski nastop?

S trenerjem sva se dogovorila, da se skušam čim dlje držati v prvi šesterici, ki si je zagotovila nastop v polfinalu. Načrta sem se držala, dokler sem imela moči. Ko je prišlo do spremembe ritma, sem vodilno skupino spustila. Izkazalo se je podobno kot na evropskem prvenstvu v Helsinkih. Potrebujem več časa, da po dveh letih odsotnosti zaradi poškodb spet pridem zraven. Trenutno lahko tečem hitro na tempo, medtem ko spremembam ritma nisem kos. Zadnjih sto metrov sem spet imela nekaj več moči, a tedaj je bilo vse skupaj že prepozno. Težava je tudi v tem, da večino časa na treningih preživim sama. Potrebovala bi več partnerjev, da bi se po težkih treningih zadnjih sto metrov še z nekom borila.

Kakšen je bil vaš cilj?

Želela sem si uvrstitve v polfinale.

Ste razočarani?

Nisem. Moj osrednji cilj pred začetkom te sezone je bil, da se skušam čim bolje približati tekmicam. Z izpolnjeno normo na olimpijske igre sem cilj presegla. Če bi na olimpijske igre prišla tako pripravljena, kot sem bila v sezoni 2009, bi London zapustila razočarana. Sedaj za tako visoka pričakovanja nisem imela razloga.

Po nogah vam na dveh mestih teče kri. Razlog?

To je nekaj povsem običajnega. Med prerivanjem hitro dobiš kakšno brco. Ne, ne vem, od kod je priletela.

Ste pričakovali, da bo vaša kvalifikacijska skupina najpočasnejša izmed vseh treh predtekmovalnih?

To me zelo čudi. Po imenih je bila skupina zelo močna, tako da sem se veselila hitrega teka. A ga ni bilo.

Ste morda pomislili, da bi šli sami na čelo skupine?

To je povezano s samozavestjo in pripravljenostjo. Pred tremi leti bi šla lahko po slabšem začetku na čelo, zdaj ne. Nisem ne fizično ne psihično tako pripravljena, da bi si upala kaj takšnega.

Po navadi ste delovali bolj ambiciozno. Kje ste izgubili to odliko?

Nisem je! Saj ste se pogovarjali z mojim trenerjem Babineczom v Helsinkih in vam je povedal, da bom prihodnje leto že precej boljša. Ne moreš biti ambiciozen, če za to nimaš prave osnove. Nerealno je pričakovati, da bi po dveh letih odsotnosti na 1500 m tekla štiri minute in dve sekundi. Čas napreduje počasi. Trdo treniram in prepričana sem, da bom še napredovala. Poleg tega so teki na velikih tekmovanjih taktični. To niso mitingi, kjer te vlečejo zajci, ti pa dosežeš dober izid z zadnjimi atomi moči.