Zdaj želi širiti svoje ideje. Za Benjamina Šaverja prav gotovo velja, da je umetnik in da razmišlja nekoliko drugače kot običajen človek. V zadnjih dvajsetih letih je prebral na desetine filozofskih knjig o človeškem obnašanju, poslušal ogromno predavanj, zdaj pa napoveduje, da je nedaleč dan, ko bo v New Yorku, kjer prav tako prebiva in ustvarja, predstavil program s svojimi ugotovitvami.
Zdi se, da Benjamina Šaverja zanima veliko stvari. Tudi šport, čeprav se z njim ni nikdar resneje ukvarjal. Na prav poseben način je povezal svoja razmišljanja z zmagami in porazi slovenskih športnikov na olimpijskih igrah v Londonu in skušal poiskati glavne razloge, zakaj je denimo uspelo Urški Žolnir in zakaj ni uspelo Petru Kauzerju. "Bistveno vprašanje je, kako vrhunski športniki izkoristijo svoj potencial. Če bi na olimpijskih igrah naredili anketo med kajakaši, bi ugotovili, da časovno vsi trenirajo približno enako. Nihanja so zelo majhna, rezultati pa drastično različni. Za Petra Kauzerja pravijo, da je v svoji disciplini najbolje tehnično podkovan kajakaš. Zakaj mu torej ni uspelo, če je v zadnjem obdobju osvojil ogromno lovorik? Odgovor je le en - vse je v glavi. Glava je zanimiva stvar, poleg nje pa tudi emocionalna inteligenca, ki ne deluje logično," začne pripoved Benjamin Šaver in še poglobi svoja razmišljanja. Pravi, da si je v finalni slalomski vožnji kajakašev upal napovedati, da bo Kauzer zadel v nesrečna tretja vrata, saj je bilo okoli njih dvignjenega ogromno prahu, povrhu je tudi Benjamin Savšek dan prej prav na tem mestu storil napako.
Kauzerjev spopad s podzavestjo
"Kauzer je imel v mislih, da ne sme podreti tretjih vratc. To si je ponavljal ves čas. V tem primeru je nemogoče, da bi jih obšel. Podzavestni del človeških možganov ne razlikuje med pozitivnim in negativnim sporočilom. Iz stališča mentalnega stanja je več kot očitno, zakaj so se mu podrle sanje. Povezavo iščem tudi iz spodletelega poskusa v Pekingu 2008, ko je prav tako pogorel. Pri Kauzerju so olimpijske igre sinonim za paniko, v njem so se sprožile slabe olimpijske izkušnje, dovolil si je, da nanj vplivajo zunanji faktorji. Bil je v napačnem mentalnem stanju za napad na zlato kolajno, ki jo je na veliko napovedoval zadnja leta. Drugače je bilo seveda v polfinalu, ko je bil sproščen in je brez težav dosegel najboljši izid," pojasnjuje Šaver, ki našemu najboljšemu kajakašu svetuje, naj se spopade s podzavestjo, sicer gredo lahko po zlu tudi sanje v Riu de Janeiru 2016. "To je dokaj enostavno. Takšna stvar ne zahteva pretiranega napora in ne vzame veliko časa. Zadeve se je treba le pravilno lotiti," še dodaja raziskovalec človeškega obnašanja.
Šaver razloži, da je v svetu ogromno športnikov, ki uporabljajo različne načine podobnega treninga, o katerem razpreda, le da jih veliko o tem ne govori naglas. "V enem izmed intervjujev sem slišal, da je Tina Maze spregovorila o posebnem načinu treninga, vendar ni hotela preveč razpredati, češ da se takšne stvari v Sloveniji čudno sprejemajo," se spomni Šaver in se zvito vpraša, zakaj ima plavalni zvezdnik Michael Phelps pred vsakim velikim nastopom na ušesih slušalke z glasbo. "To je njegov način sproščanja. S tem pritisne na tako imenovano emocionalno stikalo, s katerim v trenutku pade v svoj svet, v posebno mentalno stanje, da lahko naredi vrhunski rezultat. Glasbe se vendarle ne uporablja samo za zabavo. Škoda jo je. Ima ogromno vrednost za pomoč ljudem," pravi sogovornik in poudari, da ima človek že ob rojstvu izjemne sposobnosti, vendar te niso samoumevne in jih je treba razviti. Kljub temu pa, kot pravi, del kapacitete še vedno ostaja prazen, saj se jo zanemari, v času šolanja pa spregleda. "Učimo se racionalne inteligence, emocionalne pa ne. Nekaj poskusov z glasbeno vzgojo ali likovnim poukom sicer obstaja, a gre dejansko za izgubo časa, ker predmeti niso organizirani in narejeni tako, da bi bili koristni," navrže.
Fabjan glavni "krivec" za kolajne
Benjamin Šaver precej poglobljeno razmišlja o uspehih slovenskih judoistov v zadnjem obdobju. Čeprav ga osebno ne pozna, verjame, da je skupni imenovalec vseh trofej trener Marjan Fabjan s svojimi sicer skrivnostnimi strokovnimi prijemi. "Pri Žolnirjevi se je že po prvem boju vedelo, da bo osvojila kolajno. Fabjanovih treningov ne poznam, vendar sem prepričan, da se poglablja v mentalno pripravljenost. To počne zavestno ali pa morda celo podzavestno. Na treningih enostavno nekaj naredi, da njegovi varovanci žanjejo takšne uspehe. Pri teh rečeh ima vsak različne sposobnosti, modelov je več. Ne pomeni pa, da bo vsak judoist uspešen, če ga bo treniral Fabjan. Gre bolj za to, da bo športnik pri njem lahko izkoristil več kapacitete kot pri nekom drugem, kjer bi lahko treniral bolj intenzivno, a dosegal slabše izide," pravi Šaver in se dotakne še dveh slovenskih junakov iz Londona, ki ju je vzel pod drobnogled. "Prebral sem, da Primož Kozmus trenira jogo. To je dober znak in govori tako o psihični kot fizični pripravi, pri Rajmondu Debevcu pa se zdi, da je že po karakterju umirjen človek in ima dobro razvito sposobnost preklopiti iz enega mentalnega stanja v drugega."