Slovenskih atletskih nastopov včeraj zvečer na olimpijskem stadionu ni bilo. Je bilo pa dopoldansko dogajanje zelo pestro. Osmoljenka je bila Marina Tomič v teku na 100 metrov z ovirami. Potem ko je v tej sezoni razočarala na dveh velikih tekmovanjih - dvoranskem svetovnem prvenstvu v Carigradu in evropskem prvenstvu v Helsinkih - je v Londonu pokazala najboljši obraz in že ob 10. uri dopoldan izenačila svoj drugi najhitrejši čas vseh časov - 13,10. Prvotno veselje se je nekaj minut kasneje prevesilo v žalost. Dosegla je namreč 21. kvalifikacijski čas, ki sta si ga delili z Rusinjo Julijo Kondakovo. Pri Mednarodni atletski organizaciji (IAAF) so določili, da bo o napredovanju v polfinale med njima odločal fotofiniš, čeprav atletinji sploh nista tekli v isti kvalifikacijski skupini. Za eno tisočinko sekunde je bila srečnejša Rusinja.

"Ko izveš, da je bila razlika zgolj eno tisočinko, najprej podvomiš v vse skupaj. A skušaš ta element odmisliti, saj lahko potem dvomiš prav v vse. Če meri fotofiniš pet sodnikov, potem že vedo, kaj delajo. Vseeno sem izvedel nekaj novega. Če bi imeli obe atletinji do tisočinke enak čas, bi met kocke odločil, katera bi napredovala," nam je pojasnil Matej Juhart, trener Marine Tomič. "Kljub temu sva z Martinom Steinerjem preverila, kako je bilo vse skupaj videti. Ko nama je glavni sodnik pojasnil, kako je bilo, nismo vložili protesta, ki bi bil povsem brezpredmeten. Na stvari je treba gledati pozitivno. Marina je izenačila svoj drugi najboljši rezultat, tako da sem z njenim nastopom zelo zadovoljen. To bo dobra naložba za naprej," je nadaljeval Juhart.

Profesor športne vzgoje je bil še posebno zadovoljen, da je Tomičeva uspeh dosegla na največji tekmi na svetu. "Mislim, da je glavnega pomena to, da se je Marina z rednimi udeležbami v zadnjih letih na največjih tekmovanjih naučila tekmovati z najboljšimi sprinterkami na svetu. Nima več treme, temveč pride na stadion tekmovat. Seveda je v vsakem nastopu še kaj rezerve. A po navadi je tako, da lahko več, kot dobiš, izgubiš."

Marina Tomič je boleč poraz za eno tisočinko prebolela z dvignjeno glavo. "Najprej je bilo zelo stresno. Ker sem tekmovala v prvi kvalifikacijski skupini, sem pomislila, da čas 13,10 gotovo ne bo zadostoval za uvrstitev v polfinale. Potem sem bila ob spremljanju drugih skupin vse večja optimistka. Ko sem izvedela za scenarij, mi ni bilo lahko. A sem vseeno ponosna na to, kar sem dosegla na svojih prvih olimpijskih igrah. Sedemnajst let sem garala za olimpijski nastop, ki mi bo gotovo ostal v nepozabnem spominu."

Potem ko je mogoče od številnih slovenskih športnikov po koncu olimpijskega nastopa slišati, da potrebujejo premor, da si spočijejo od vsega, je zgodba pri Marini Tomič drugačna. "Prepričana sem, da mi bo v nadaljevanju športne poti lažje. Lani sem na svetovnem prvenstvu v Daeguju dobila pozitivno izkušnjo. Čeprav se mi nastopa v Carigradu in Helsinkih nista posrečila, sem prišla na veliko tekmo dobro pripravljena. Lahko bi dosegla dobre rezultate, a sem zaostala za pričakovanji. Tokrat sem izkušnje unovčila. In se prepričala, da če bom še naprej tako tekmovala, bom dosegala vidnejše uvrstitve. Veliko željo imam, da bi bila še hitrejša in bom za to bom naredila veliko," je končala Marina Tomič, ki bo s trdim delom naskakovala svoj prvi tek pod 13 sekundami.