Veliko raziskav rakavih izvornih celic
Ta članek morda daje več upanja, kot bi ga odkritja, ki jih omenja, smela dati, meni prof. dr. Gregor Serša, ki se na Onkološkem inštitutu v Ljubljani ukvarja z uvajanjem novih odkritij v zdravljenje raka.
Kot pojasnjuje, imamo v vseh tkivih v telesu izvorne celice, ki skrbijo za to, da se tkiva obnavljajo. V procesu nastajanja novih celic pa lahko izvorne mutirajo in se spremenijo v rakave celice. Tem celicam rečejo rakave izvorne celice in skrbijo za to, da se rakave celice razmnožujejo. "Ta odkritja so vroča že pet do deset let in se na tam področju veliko raziskuje. Novica iz uvoda je zanimiva predvsem zato, ker gre za populacijo celic, ki bi bila najprimernejša tarča za selektivno zdravljenje tumorjev," je povedal Serša.
"V tumorski masi je ogromno število celic: v enem kubičnem centimetru je celic 10 na deveto in samo nekaj odstotkov med njimi je takih, ki so zmožne nadaljnjega obnavljanja in te so olje na rast tumorja, da se lahko neprestano obnavlja in raste naprej," je povedal. Če bi lahko z zdravljenjem napadli samo rakave izvorne celice, ostale tumorske celice sploh ne bi bile pomembne. Rakave izvorne celice tudi že znajo prepoznati in ločiti od drugih, saj imajo na površini določene kemične označevalce; te celice so tudi že izolirali iz različnih vrst tumorjev.
"Žal pa zdravila, ki bi zdravilo samo rakave izvorne celice, še ni," je povedal Gregor Serša.
Potrebovali bi posebna tarčna zdravila
Raka so pred desetletji začeli zdraviti s kemoterapijo, ki pobije vse vrste celice, ki se delijo, ne glede na vrsto celic, razvoj pa je napredoval do sedanjih pristopov zdravljenja s tarčnimi zdravili, ki naj bi prepoznavala specifičnosti določenih tumorskih celic in usmerila zdravila samo na te tarče v tumorjih. Za zdravljenje rakavih izvornih celic bi tako potrebovali posebna tarčna zdravila, ki bi pobila samo te celice. "Pot do prepoznavanja specifičnih tarčnih celic pa je dolga; dolga je tudi pot do zdravila, ki bi bilo uspešno za te vrste tarč, na koncu pa nastopi še vprašanje, ali to zdravilo, če ga damo v telo, res pride do tarčnih celic, in ali v njih tudi deluje. Tako da je treba do cilja, da dobimo novo zdravljenje v klinični praksi, prestopiti še kar nekaj mejnikov," opozarja Serša. Raziskave prav tako opravljajo šele na miših; ko odkrijejo nova zdravila, morajo ta iti še skozi proces kliničnega preizkušanja na pacientih.
Sam bodočnost v zdravljenju raka vidi v bioloških zdravilih in genskem zdravljenju, ki je tudi pred vrati. Pri tem ne gre za popravljanje genskega materiala, ampak na primer za zdravljenja z gensko terapijo z imunomodulacijo oziroma tumorskimi vakcinami, s katerimi spodbudijo pacientov imunski sistem, da se lažje bori proti rakavim celicah.