Če bo pripravljen dobro, ni zadržkov, da ne bi Derniču dali še ene priložnosti, je Gantar ugotavljal po včerajšnjem sestanku z novimi člani sveta izolske bolnišnice. Bolnišnica, v kateri so plačilne roke dobaviteljem podaljšali na 120 dni, je sicer že insolventna. Ker država za njene zapadle obveznosti ne more prispevati finančnih injekcij, s kakršnimi je bolnišnice reševala v minulih letih, bo treba po Gantarjevih besedah skleniti dogovor z dobavitelji o plačilu "na daljši rok". Ali bo bolnišnica septembra še imela za plače, bo tako odvisno prav od dobaviteljev, je dodal.
Dodatni program in delo na trgu
Dernič sicer napoveduje, da se črni scenarij ne bo zgodil, Gantar pa upa, da ima prav. Ugotavlja tudi, da bo za začetek treba z uravnoteženjem poslovanja poslati signal, da bo bolnišnica denar vračala. Splošna bolnišnica Izola je z 1,2 milijona evrov izgube v prvem polletju sicer poslovala nekoliko manj slabo, kot so kazale donedavne ocene o 1,5 milijonski izgubi, a je treba po Gantarjevi oceni kljub temu ukrepati takoj. Dosedanje ugotovitve kažejo, da v Izoli niso dobro obvladovali ne stroškov dela, ne stroškov zdravil, ne materialnih stroškov. Derničeva opozorila, da je bolnišnica preslabo financirana, se doslej niso potrdila, meni Gantar, je pa zato v zadnjih letih preveč zaposlovala. Stroški dela so tako med letoma 2010 in 2011 narasli za milijon evrov, zaposlenih pa je po Gantarjevih besedah preveč glede na program, ki ga opravi bolnišnica. "Od iznajdljivosti vodstva je odvisno, ali bo pridobilo dodatne programe in ali bo opravilo kaj dela tudi na trgu," je dejal.
Vlada je nedavno svoje dosedanje predstavnike v svetu izolske bolnišnice zamenjala z Janjo Pavšič, Brankom Simonovičem, Olgo Franca in Saro Gomizelj. V slovenjegraški bolnišnici, kjer imajo prav tako hude finančne težave in že omenjajo odpuščanje, sveta zavoda Gantar za zdaj nasprotno ne namerava menjati. Kot je spomnil, pa imata resne finančne težave tudi novomeška in novogoriška bolnišnica.
O Pivčevem doktoratu kar dopisno
Svet UKC Maribor se medtem ne ukvarja s poslovanjem bolnišnice, ampak z doktoratom tamkajšnjega direktorja Gregorja Pivca, tokrat zaradi ugotovitev protikorupcijske komisije. Kako so se člani sveta opredelili do ocene komisije, da je Pivec neupravičeno sklenil pogodbo z zgodovinarjem Markom Žurajem, pri tem pa kršil dolžno ravnanje in prestopil meje pravic poslovodne osebe, še ni znano. Dopisna seja, ki se je začela včeraj, se bo zaključila danes, predsednica sveta Marjetica Mahne pa ugotovitev komisije včeraj še ni želela komentirati. Kot je pojasnila, so se za dopisno sejo odločili, ker se morajo glede na zakonodajo do poročila protikorupcijske komisije opredeliti v 30 dneh, v času dopustov pa bi težko zagotovili sklepčno sejo. Svet UKC Maribor je Pivčev, za medicinsko fakulteto neobičajen doktorat o zgodovini bolnišnice, sicer že večkrat obravnaval, člani pa so bili do njega kritični in so med drugim zahtevali jasnejše odgovore mariborske univerze.
Nedavno je imel svet UKC Maribor še eno dopisno sejo, na kateri so v skladu z interventno zakonodajo "odobrili" štiri zaposlitve, med drugim zaposlitvi fizioterapevta in mladega raziskovalca, s katerimi se je strinjal tudi minister za zdravje. Dvomilijonska izguba mariborskega UKC v prvem polletju je na drugi strani glede na prihodke relativno majhna in po oceni Mahnetove ni "kdove kako zaskrbljujoča", zlasti v primerjavi z izgubami v drugih bolnišnicah. O poslovanju bodo tako jeseni razpravljali na redni seji sveta.
