Istega leta so občinski funkcionarji tudi ugotovili, da "svoje poslanstvo Metelkova uresničuje v prostorih, ki so v veliki meri dotrajani", in da je treba "celotno infrastrukturo za nemoteno delovanje dokončno urediti in tudi opredeliti trenutno formalnopravno nedorečen status". Odločili so se, da bodo v treh letih, torej do konca letošnjega leta, v urejanje Metelkove vložili kar 5,3 milijona evrov, pri čemer so si obetali, da bo 3,27 milijona evrov prispevala Evropska unija.

V posebnem dokumentu so tako na občini navedli, da bodo do decembra letos "vse stavbe na območju Metelkove obnovili do te mere, da pridobijo uporabno dovoljenje, jih opremili s primernim stalnim ogrevanjem, uredili dvorišče in prezračevanje v klubih". Poleg tega so na občini kanili še legalizirati poslovanje vseh tamkajšnjih ponudnikov ter jim omogočiti boljše pogoje za organizacijo prireditev in razstav, kar bi za seboj zagotovo potegnilo še dodatne redne in honorarne zaposlitve, so domnevali. Toda danes so ti načrti le še utopične sanje, priznavajo.

Še vedno nedorečen pravni status

Najpomembnejši cilj občine je tako bil, da uredi formalnopravni status Metelkove. "To je bil prvi pogoj začetka načrtovanja in izvedbe investicij - podpis pogodbe o upravljanju Metelkove med občino in uporabniki, za kar si prizadevamo od sprejetja dokumenta identifikacije investicijskega projekta, a žal neuspešno, saj se uporabnikom Metelkove ni uspelo dogovoriti o ustreznem organiziranju. Brez tega koraka nadaljnji koraki niso mogoči," je priznal vodja oddelka za kulturo Uroš Grilc. "Oni so pričakovali, da bomo uporabniki ustanovili neko krovno organizacijo, ki bo prevzela upravljanje Metelkove, mi pa smo rekli, da bomo to organizacijo ustanovili takoj, ko dobimo zagotovilo, da se bo obnova začela. Na tej fazi smo se tudi razšli," je povedala Nataša Serec predsednica društva Kud Mreža, ki je v Metelkovi aktivna že od zasedbe in je tudi ena izmed predstavnic uporabnikov v pogajanjih z občino. Skupno društvo pravzaprav že obstaja, treba ga je zgolj registrirati, je dodala druga predstavnica Metelkove v dogovarjanjih z občino Jadranka Plut. "Vendar dokler nam ne dajo odgovorov na naše zadnje pripombe na osnutek pogodbe o upravljanju in zagotovljenih sredstev za skupno društvo ali organizacijo, ni nobenih razlogov za kakršno koli ustanovitev," je še pripomnila.

Leta 2009 je imela uporabno dovoljenje le stavba Lovci (kjer sta klub Tiffany in Monokel), do leta 2012 pa naj bi ga pridobile še stavbe Pešci (kjer so Gala hala, Channel Zero, Mizzart ter Škratova čitalnica), Hlev (galerija Alkatraz ter Bizarnica pri Mariči), Mali hangar (klub Gromka), Garaže in Jalla Jalla. A do danes se tudi to ni uresničilo in tako še vedno nobena stavba, razen Lovcev, nima uporabnega dovoljenja. "Zadani cilj tudi ne bo dosežen, saj niso izpolnjeni vsi pogoji," pravi Grilc. Stavbo na Metelkovi tako še vedno upravljajo uporabniki stavb, Forum Metelkova mesto pa je neformalno telo vseh uporabnikov, ki skrbi za zadeve celotne skupnosti.

Čeprav so na občini sklenili, da bodo na dvorišču uredili dva sklopa javnih sanitarij, zdaj Grilc priznava, da tudi na dvorišče z občinskimi vlaganji ne bodo posegali. "Če bi MOL samovoljno posegla v ta razmerja z uporabniki Metelkove, potem bi načela njihovo avtonomijo, česar pa ne želi storiti. Dokler torej ne bo podpisa pogodbe o upravljanju Metelkove, se izvajanje investicij na tem območju ne bo začelo," je ponovno poudaril.

Kljub temu pa uporabniki Metelkove nad propadanjem zadanih ciljev niso razočarani, pravzaprav so tega že navajeni. "Nazadnje smo se sestali pred nekaj meseci, a se spet nismo dogovorili ničesar, tako kot že leta ne," pravi Serčeva. Nobeni strani se ne mudi, dodaja, občini zato, ker verjetno trenutno nimajo sredstev za Metelkovo, uporabnikom pa zato, ker so se naučili shajati tudi brez občinskih vlaganj. "Med nami je že precej let neki socialni mir, status quo," dodaja. Možnost za intenzivnejše sodelovanje v prihodnje pa nikakor ni izključena, poudarja.

Tudi za evropskimi sredstvi so se obrisali pod nosom

Od leta 1995 do leta 2006 so sicer na občini v Metelkovo vložili približno 521.000 evrov, kar je bilo dovolj, da so stavbe vzdrževali, ne pa dovolj, da bi jih celovito obnovili. V zadnjih treh letih niso uredili praktično ničesar, kar so si zadali. Po tem, ko so porabili 3000 evrov za pripravo dokumenta identifikacije investicijskega projekta ter dodatnih 3660 evrov za idejno zasnovo ureditve podstrešja stavbe Pešci, so aktivnosti bolj kot ne zastale. Leta 2009 so opravili manjša dela na električnih inštalacijah in pregledali gasilne aparate, kar jih je stalo 1400 evrov. Gasilne aparat so vzdrževali tudi lani in predlani. Ker občina v urejanje območja ni vložila večje vsote svojih sredstev, tudi niso imeli podlage, da bi za obnovo kandidirali še za evropska sredstva.

Čeprav formalnopravni status ni urejen, pa Grilc pravi, da Metelkova vendarle ni več skvot, saj občina v Metelkovi prepoznava javni interes in podpira avtonomijo kulturnih dejavnosti, kar so opredelili v občinski strategiji razvoja kulture in prostorskem načrtu. Kulturne dejavnosti še vedno pomembno sooblikujejo kulturno podobo Ljubljane. Metelkova je vpisana tudi v register kulturne dediščine in ima status javne infrastrukture na področju kulture. Občina uporabnikom vsako leto tudi dodeli sredstva prek mladinskih in drugih razpisov in Serčeva priznava, da društva pravzaprav večino sredstev pridobi iz občinskih razpisov.

Plutova meni, da se je Metelkova doslej izkazala predvsem kot "dobra praksa samoupravljanja". "Naše stališče je, da se take žive, organske, samonikle kulturne strukture ne da vpeti v obstoječe formalne okvirje. Metelkova se je dokazala kot najboljši gospodar s prostorom, kar dokazujejo tudi policijske statistike, raznovrstnost programa, urejenost, varnost, priljubljenost," je naštela. Prav zato bi radi uporabniki skupaj z občino našli način, da bi ohranili avtonomijo, neprofitni duh, in se zaščitili pred morebitnim zakonskim preganjanjem ter preprečili gentrifikacijo.

Metelkova kot Christiania

A Metelkova mesto se, kot kaže, razvija tudi brez občinske pomoči. Tako kot so občinski funkcionarji ugotavljali pred tremi leti, še danes delovanje Metelkove poteka po principu prostovoljstva; pridobljena sredstva uporabniki porabijo za izvajanje programa in vzdrževanje prostorov ter nakup tehnične opreme. Ekologi brez meja in člani društva Stigma so v minulem mesecu temeljito očistili tudi odlagališče uporabljenih injekcijskih igel, pločevink, steklenic in drugih smeti, ki so jih za zidove Metelkove odmetavali brezdomci in odvisniki, ki se tam redno srečujejo že vrsto let. Očistili so več kot 8000 uporabljenih injekcijskih igel. Če mestna občina ni želela posegati in urediti dvorišča Metelkove, so to storili uporabniki in gostujoči umetniki. Na zelenicah redno rastejo nove strukture, skulpture, klopi, mize in razgledni stolpi. Prireditev ne manjka in četudi večina uporabnikov prostorov nima vseh potrebnih dovoljenj in je njihova dejavnost bolj kot ne v sivi coni, se obiskovalci veselijo predvsem najcenejšega piva v Ljubljani in jih ne zanima, ali ob naročilu dobijo tudi račun ali ne.

Bolj kot ne naključno pa so na občini vendarle uresničili enega izmed ciljev, ki so si jih zadali, in sicer so pospešili kulturni turizem. V poletnih mesecih Metelkovo prav vsak dan okupirajo horde stalnih obiskovalcev, pa tudi turisti in popotniki, ki priznavajo, da v Ljubljani z veseljem ostajajo kak dan dlje le zato, da lahko zvečer posedijo na Metelkovi. Priznavajo, da se Metelkova uspešno postavlja ob bok in po kulturnem programu celo presega bistveno večjo in svetovno znano Chiristianio v Koebenhavnu. Metelkova mesto bo septembra praznovalo že 19. obletnico obstoja.