Iz Britancev je vrel nacionalni ponos v soboto zvečer, ko so v tri četrt ure osvojili tri zlate atletske olimpijske kolajne, skupno pa v super soboti, kot so poimenovali ta zgodovinski dan, kar šest. Nacionalni junaki po vsej Veliki Britaniji so bili Jessica Ennis z zmago v sedmeroboju, Mo Farah v teku na 10.000 metrov in presenetljivo Brath Rutherford v skoku v daljino.

Medtem ko so v večernem delu olimpijskega programa pet minut slave doživeli tudi Hrvati, saj je Sandra Perković prepričljivo zmagala v metu diska, je bil slovenski junak Brent LaRue. Naturalizirani Slovenec v polfinalnem teku na 400 m z ovirami s časom 49,45 sicer ni izboljšal 32 let starega državnega rekorda Roka Kopitarja, je bil pa v svoji skupini tretji, medtem ko sta v včerajšnji finale napredovala le najhitrejša dva atleta. LaRue je dosegel 13. mesto in vzel skalp številnim svetovnim zvezdnikom. Med evropskimi tekači je bil tretji in se lahko prepričal, kakšno priložnost je zamudil pred dobrim mesecem na evropskem prvenstvu v Helsinkih, ko je zaradi prestopa v okrnjeni konkurenci ostal brez uvrstitve.

"Zelo sem zadovoljen in ponosen. Na svojih prvih olimpijskih igrah sem najprej v kvalifikacijah dosegel osebni rekord, potem pa sem v polfinalu tekel svoj najboljši tek v življenju. Rezultat sicer ni pokazal tega, a sem tekel res odlično, predvsem v finišu. Noro je, da sem 13. na olimpijskih igrah. Da sem tretji Evropejec na olimpijskih igrah, ne pomeni veliko. To bo treba dokazati na pravem prvenstvu. Je bil pa prekrasen občutek, ko sem v finišu prehitel evropskega prvaka Rhysa Williamsa," so bile prve besede Brenta LaRueja. "Državni rekord? Vedno ga imam v mislih in še ga bom imel. Ko sem v polfinalu pritekel čez ciljno črto, sem si rekel, da je morda danes ta dan. A ni bil. Rok Kopitar je dosegel res izvrsten čas in bom moral še trdo garati, da se spustim pod mejo 49,1," je dodal.

LaRue, ki so ga med nastopom na tribuni bodrili starši in prijatelji, se je ozrl še na visoke apetite v prihodnosti. "Moji cilji so usmerjeni do naslednjih olimpijskih iger. Prej bo še veliko prvenstev za dokazovanje. Že v Moskvi naslednje leto na svetovnem prvenstvu. Kdaj se bom spustil pod mejo 49 sekund? Potrebujem le pravo priložnost. Ta lahko pride z nastopi na velikih mitingih. V tej sezoni sem izven Slovenije tekmoval le enkrat v Ostravi. Upam, da mi bo zdaj lažje. Atlet namreč potrebuje močne mitinge. Le tako lahko napreduje."

V kvalifikacijah je svoj nastop končala skakalka ob palici Tina Šutej. "Počutila sem se odlično. Začela sem odlično in višini 410 in 425 preskočila brez težav. Na 440 centimetrov sem naredila vse, da bi višino premagala, a ni šlo. Vse tri poskuse sem skočila z različnimi palicami, a se je izkazalo, da je bila tudi zadnja premehka. To je bil dokaz, da sem odlično zadela zalet in se dobro dvignila. Sicer imam še štiri trše palice, ki jih še nisem uporabljala in nisem pričakovala, da jih sploh bom, a bi v Londonu prišla kakšna med njimi prav. Žal mi je, ker vem, da bi lahko preskočila 440 centimetrov," je bil prvi vtis Tine Šutej, ki jo je na tekmi spremljal ameriški trener Bryan Campton. "Da sem menjavala palice, je v moji disciplini povsem normalno. Za takšen korak sva se sproti odločala s trenerjem. Žal mi je, ker sem v Londonu dejansko skakala najbolje v sezoni. Menim, da bi lahko preskočila tudi 450 ali 460 centimetrov." Slednje višine Ljubljančanki ne bi bilo treba skakati, saj je za finale zadostoval uspešen poskus na 455 centimetrov, ki ga je izvedlo vseh dvanajst finalistk.