Po finančni krizi leta 2008 in 2009 je nastal zlasti v poslovnem svetu trend, da vendarle ne moremo vsega prepustiti trgu in ljudem samim in da je treba določene stvari, kako ravnati, zapisati na papir, je prepričana Kos Markova. Takrat so po njenih besedah ugotavljali, da je kriza rezultat tudi napak na področju poslovne etike. OECD je pripravil vrsto dokumentov o tem, kaj naj v podjetjih naredijo, da bo ravnanje bolj etično. Kot je pojasnila Kos Markova, pa se je tudi skupna G20 zavezala, da bo vzpodbujala mednarodno sodelovanje in integriteto na finančnih trgih in podobno.

V javnem sektorju in drugod pa je po njenih besedah prišlo do spoznanja, da prevelik liberalizem na tem področju lahko privede tudi do tega, da ljudje ne vedo, kaj je prav in kaj ne. "Zlasti v politiki so k temu precej pripomogli politiki, ki so prišli na oblast in za katere se je naenkrat zdelo, da lahko delajo vse mogoče," je spomnila poslovna trenerka. Ob tem je med drugim navedla goljufanje poslanca pri izpitu in trenutno aktualno prepisovanje magistrske naloge.

Ljudje smo se po njenem mnenju izgubili v tem, da ne vemo več, kaj je v redu in kaj ni. Ocenjuje, da smo pred letom 2005 to vedeli bistveno bolje. Tudi javni uslužbenci v Sloveniji imajo etični kodeks, problem je, v kolikšni meri se potem to uporablja, je poudarila Kos Markova.

Neučinkoviti kodeksi

V Sloveniji se srečujemo s poplavo etičnih kodeksov oz. kodeksov ravnanj, ki pa v praksi niso učinkovito orodje za obvladovanje neetičnih ali nezakonitih ravnanj, saj pogosto za tem orodjem ne stoji učinkovit mehanizem za njegovo uveljavitev, so pojasnili v Komisiji za preprečevanje korupcije. Po mnenju komisije tovrstni kodeksi žal praviloma predstavljajo le dokument, s katerim se morajo zaposleni, člani in drugi seznaniti, pogosto le s podpisano izjavo, da so se z njim seznanili in se ga zavezujejo uporabljati. "Zdi pa se, kot da se tega orodja ne želi ali ne zna uporabiti konkretneje," so poudarili v komisiji.

Kot so pojasnili, v Sloveniji niso zaznali mehanizma, ki bi to orodje učinkovito uveljavljal tudi v praksi, predvsem v obliki posameznih komisij, ki bi presojale posameznikovo ravnanje, skladno s pravili, kot jih določa kodeks. Prav tako niso zaznali odločb, predvsem delovnopravnih, ki bi izhajale iz določb kodeksa in bi tako učinkovito posredovale sporočilo, predvsem zaposlenim, da lahko tudi kršitev kodeksa, ne le zakona, vodi v določene sankcije za posameznika.

Ob tem v protikorupcijski komisiji še navajajo, da niso zaznali primerov, ko bi se kodeks ravnanj, s tem pa tudi pravila vedenja, ki ga institucija pričakuje od vseh zaposlenih, tudi vodstva, promovirala z ustreznimi izobraževanji. Prav preko izobraževanj bi lahko po mnenju komisije vodstvo učinkovito predstavljalo prakse poštenega, nekoruptivnega in etičnega ravnanja zaposlenih, s čemer bi se hkrati promoviral zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki velja za javni sektor, kadar pa izrecno določa, pa tudi za zasebnega, kar se pogosto spregleda.

Javne osebnosti kot zgled

"Ker smo vedno bolj izgubljeni v tem, kaj je prav in kaj narobe, tudi zato, ker tisti ljudje, ki so nam včasih bili vzor, ideal, ne dajejo pravih primerov, se ne obnašajo tako, kot bi se morali, se mi zdi, da danes vsem pomaga, da so kodeksi narejeni čim bolj podrobno," je pojasnila poslovna trenerka.

Moralo bi biti tako, da so javne osebnosti, zlasti poslanci tisti, ki bi nam vsem morali biti za zgled po svojem ravnanju. "To pomeni, da bi morali sami od sebe odstopiti, ampak saj vidite, kaj se dogaja," je dejala Kos Markova," ne le, da oni ne odstopijo, celo njihove politične stranke jih podpirajo pri tem in tudi ne ukrepajo".

Glede na to, da nihče ne more odpustiti poslanca iz DZ, bi morali oni sami po njenem mnenju maksimalno etično ravnati. Ker ne ravnajo maksimalno etično, Kos Markova meni, da bi etični kodeks lahko pomagal, če bi bilo seveda jasno predvideno, kaj se zgodi, če nekdo tega etičnega kodeksa ne spoštuje.

V DZ ni zadostne podpore

Prizadevanja predsednika DZ Gregorja Viranta za sprejem etičnega kodeksa v DZ očitno ne bodo obrodila sadov. Kot je povedal, je imel neformalne pogovore z vodji poslanskih skupin, ki pa ne kažejo navdušenja, saj se bojijo, da bi se lahko etični kodeks izrodil v politično obračunavanje. Po njegovem mnenju bi bilo dobro, če bi imeli tudi neko razsodniško skupino, sestavljeno iz uglednih bivših predsednikov DZ, bivših poslancev, zunanjih strokovnjakov, pa tudi predsednika protikorupcijske komisije, ki bi v takih primerih dali svoje mnenj in predlagali neko ravnanje.

"Bojim se, da stopnja zrelosti še ni taka, da bi bili sposobni vzpostaviti eno res neodvisno, nevtralno skupino, oziroma da večina v parlamentu sploh ne verjame, da se lahko taka skupina vzpostavi," je dodal. Virant sicer verjame, da bi s skupino uglednih ljudi, ki niso vpeti v dnevnopolitične zadeve, dobili možnost, da dobijo nepristransko mnenje o tem, kako ravnati v posameznih primerih.

Po besedah Kos Markove je škoda, da Virant ne vztraja pri tem, da bi napisali etični kodeks. To je izjemno težko delo in najbolje bi bilo, da bi si ga poslanci napisali sami, ampak z največjo stopnjo zavedanja, kaj takšen dokument pomeni, je dodala. Ljudje sami bi se morali bistveno bolj zavedati, kaj je v redu in kaj ni, žal se po njenem mnenju pri poslancih dogaja, da prav tu škriplje. "Ljudje potrebujemo kompas," je prepričana kos Markova.