Glede sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice glede izbrisanih, po kateri bi moral po mnenju nekaterih tudi on prevzeti odgovornost za izbris, pravi, da se sam ne čuti odgovornega. "Vidim, da se je ponudila lepa priložnost za kriminaliziranje osamosvojiteljev. Ne bi me čudilo, če bi se kdo kar doma lotil samih temeljev osamosvojitve," je dejal.

Sam izhaja iz stališča ob prvi razsodbi ustavnega sodišča. "Leta 1991 in 1992 v vladi nismo načrtovali nobenega kratenja človekovih pravic. Hoteli smo imeti navznoter in navzven jasno formalno sliko prebivalstva. Ukrepi na administrativni ravni so bili sprejeti na podlagi razumevanja zadevnega zakona," je pojasnil.

Vlada, kot je zatrdil, ni nikoli odločala o kakšnem izbrisu, če pa bi se takrat pojavile pritožbe, bi se temu kot premier posvetil. Kot je dejal, je privrženec pravne države, vendar tudi za individualno obravnavo, če je res šlo za kršitev človekovih pravic. Ne verjame namreč, da se ljudje, ki jim je bilo do življenja v Sloveniji, ne bi podučili o posledicah svojih odločitev.

Sicer pa pravi, da "Evrope ne zanima, kdo pri nas koga ne mara, ampak kdo bo reforme izvedel". "Obrniti bi bilo treba paradigmo - želeti bi si morali, da vladi uspe, iskati skupne pozicije in prevzeti odgovornost za nujne in tudi boleče reforme," je ocenil. Tudi reformna politika iz devetdesetih let je neprimerljiva z "mencanjem zadnjih let", pravi.

Strankarsko kritiziranje, spotikanje in odlašanje odločitev po njegovem mnenju samo povečuje končni račun. Iskati jeseni še tretjega mandatarja pa se mu ne zdi smiselno.

Če relativnemu zmagovalcu volitev Zoranu Jankoviću ni uspelo sestaviti vlade in če je to uspelo Janši, "vzemimo to na znanje in iščimo rešitve, ki nam lahko pomagajo v boljšo prihodnost", je pozval. Težava je po njegovem mnenju v tem, da ni prave dinamike, zato "izgubljamo zaupanje doma in na finančnih trgih".