"Luka Koper je za Korejce ena glavnih luk za vstop na evropsko tržišče. Pri izboru igrajo seveda glavno vlogo ladjarji, ki vzpostavijo posamezno linijo, veliko pa pomenijo tudi poslovni odnosi, ki se gradijo na podlagi dobre logistike in hitrosti carinskih pregledov," razloži Jerman in poudari, da je luka namenjena predvsem uvozu in izvozu enostavnega blaga, kot so avtomobili, kjer so tudi carinski postopki poenostavljeni.

V našem edinem mednarodnem tovornem pristanišču lahko špediterji vlagajo carinske deklaracije v "online" sistem 24 ur na dan in Luka Koper naj bi bila v evropskem merilu tik pod vrhom v odstotku poenostavitev pri vlaganju carinskih deklaracij. Po besedah Jermana sistem pravzaprav deluje samostojno. "To je velika prednost. Če carina ne deluje neprestano, je treba čakati, da pride carinik v službo. Ponekod pa se deklaracije še vedno vlaga ročno."

Žena ga je poslala, da preveri radioaktivnost kritine

Ker je Luka Koper prostocarinska cona tipa 1, je prav vse, kar je v njej, pod carinskim nadzorom. Cariniki so prisotni tako na ladjah kot tudi na vsakem od 24 vlakov, ki po tirih zapeljejo direktno v luko. Kar 80 odstotkov tovora namreč po zemeljskih poteh pride ravno z vlakom.

"Blago, ki prihaja v luko, razvrstimo po specializiranih terminalih, kjer ga pretovarjamo in skladiščimo. Na teh mestih se izvajajo glavne kontrole, saj nas zanima predvsem blago, ki zapušča prosto cono," začne Robert Klarič, višji carinski svetovalec - inšpektor, ki nas sprejme v pisarni pomočnika direktorja carinskega urada, da bi pobliže spoznali, s kakšnimi prijemi luški cariniki stopajo na prste tihotapcem.

Ob vstopu v luko mora vsakdo čez poseben skener, ki zaznava tudi radioaktivna sevanja. Pred leti, ko se je dober glas o čudežni napravi, ki jo je carinski upravi podarila ameriška vlada, raznesel med okoliškim prebivalstvom, se je pred rampo pojavil starejši možakar z najlonsko vrečko pod pazduho, v kateri je imel v časopisnem papirju zavit kos strešne kritine, pripoved začenja Klarič. "Dejal je, da ga je poslala žena, naj preveri, če kritina seva, saj bi z njo rad prekril streho. Če res seva, bo žena tožila proizvajalca, je pripomnil. Pojasnil sem mu, da skener ni za domačo uporabo, a ker je vztrajal, sem ga potolažil, da kritina prav gotovo ni radioaktivna, saj bi v nasprotnem primeru že piskalo. Stal je namreč točno na mestu, kjer naprava nadzira pešce," nam nevsakdanjo prigodo zaupa inšpektor Klarič, medtem ko se mimo skenerja s službenim vozilom peljemo proti kontejnerskemu terminalu, kjer se po besedah našega vodiča dogaja največ "šverca".

Kitajci so alfa in omega za ponaredke

Na tem mestu fantje z oddelka za analize in kontrole na podlagi predhodne analize določijo kontejnerje za podrobne preglede. Na takih pregledih konča od 8 do 10 odstotkov vseh kontejnerjev. Ker se ravno lotevajo enega od neštetih kontejnerjev iz Kitajske, ki ustrezajo kriterijem za pregled, smuknemo z njimi v kombi - skener, ki "vidi" tudi skozi 30-centimetrsko plast jekla. "Ta kontejner je poln tekstila. Ker ekran kaže, da ni nobenih odstopanj v obliki črnih madežev, bomo preverili le blago v začetnih škatlah. Ko še ni bilo skenerja, smo se kot norci prebijali od škatle do škatle po 12-metrskem kontejnerju, v katerem je lahko tudi do 70 stopinj Celzija. Nikoli namreč nismo vedeli, kaj se skriva v naslednji škatli, sodu ali vreči," med pregledom, ki spominja na filmske prizore, kjer računalniški mojstri FBI z dodajanjem ali odvzemanjem delov telesa, s približevanjem, barvanjem slike in ostalimi triki iščejo množične morilce, razloži carinik Robi Jerman. A tudi pri skenerju so pomembne nianse in je treba znati gledati, ga dopolni višji carinik in vodja izmene Andrej Starc, ki poudari, da v nasprotju z zakonom narave pri opazovanju skenerja kljub staranju čedalje bolje vidiš.

Čeprav je skener kitajski, ne prizanaša kitajski robi, ki predstavlja več kot 90 odstotkov vsega blaga v luki. Največ dela imajo s preverjanjem morebitnih kršitev intelektualne lastnine. "Kitajci so alfa in omega za ponaredke; od avdio in video aparatov, spominskih kartic, tekstila, obutev, ur, igrač, cigaret, alkohola in podobno. Ko posumimo, da gre za ponaredek, vzpostavimo kontakt z imetniki pravic. Na podlagi fotografij ali vzorcev potrdijo, ali gre dejansko za ponaredek," pojasni Jerman in doda, da ponaredki končajo v posebnem mlinu za uničevanje.

Minometalske cevi prijavljene kot vodovodne

Tudi pri odkrivanju neprijavljenega, ponarejenega ali prepovedanega blaga je najpomembnejši carinikov "nos". Najdbo kokaina, ki so ga pred leti odkrili vmešanega v maso za fuge, zgovorna druščina opiše kot "šolski primer". "Pošiljko smo predhodno analizirali in preverili vse možne podatke - od pošiljatelja, naslovnika, načina plačila, poti, vrednosti blaga in podobno. Odredili smo pregled in poklicali kriminalistično službo. Forenziki so odvzeli vzorce in jih odnesli v laboratorij v Ljubljano. A nam je bilo že takoj jasno, kaj je na dlani. Le kdo pri zdravi pameti pa bi naročil maso za fuge iz Ekvadorja?" se namuzne Starc in doda, da iz Južne Amerike sicer ne pripluje veliko ladij, zato je tudi tovrstnih zasegov bore malo.

Čeprav so vajeni vsega, jih včasih kakšno odkritje tudi preseneti. Med bolj nevsakdanjimi najdbami Starc omeni 500.000 ponarejenih slovenskih vinjet, ki so jih odkrili predlani na kitajski ladji, in 150 ton zamrznjenih piščančjih filejev, ki so v Koper prav tako iz Kitajske neprijavljeni prispeli v obdobju ptičje gripe. "Nekajkrat smo našli tudi okostja, kože ali trofeje strogo zaščitenih živalskih vrst, kot so na primer tigri, ali pa nosorogove rogove in slonove okle. Živih živali pa ne, ker ladje potujejo zelo dolgo in živali ne bi preživele. S tem se ukvarjajo bolj na Brniku," razloži Starc in pristavi, da so enkrat našli tudi dele orožja, med njimi tudi minometalske cevi, ki so bile prijavljene kot vodovodne.

Pregleda kitajskih igrač se cariniki otepajo

So pa tudi opravila, ki se jih otepajo. Eno takšnih je pregled kitajskih igrač. "Pri ponaredkih materiali in barve niso testirane. Gre za kancerogene in tudi sicer škodljive snovi, ki pri otipavanju kar ostanejo na rokavicah. Si predstavljate, da otroci potem to dajejo v usta?" z gnusom razloži Jerman, medtem ko Starc med nepriljubljene preglede doda še kontejnerje s sadjem in zelenjavo, ki so - da se med potjo v njih ne bi razbohotile nebodijihtreba žuželke - zastrupljeni: "Praviloma naj bi bili sicer označeni, ampak niso vsi, zato je treba biti skrajno previden. Tudi zabojniki s pohištvom so zastrupljeni, da ga med prevozom lesa ne bi pomalicali termiti."

Na vprašanje, ali se je kdaj zgodilo, da so se jim tihotapci za las izmuznili, prikimajo. Enkrat so skupaj s policisti čakali ladjo iz Kolumbije. Bili so prepričani, da bodo zaplenili kokain. Na ladji niso našli nikakršnih sledi, ko pa so se pod ladjo potopili potapljači, so našli še sveže sledi varjenja. "Drogo so zavarili v ladijsko dno. Tej metodi pravijo torpedo. Očitno so tovor malo pred pristankom odvrgli v morje," sklene vodja izmene.