A to niti ni čudno: v Ljubljani, Mariboru, Kopru in celo Kranju si vendarle pod povečevalnim steklom javnosti, grehi pa so navadno premo sorazmerni s proračunom. In če se za neslavno prvenstvo kosajo številni, obstaja tudi človek, ki Slovenijo pogosto osupne čisto drugače. Župan Bohinja Franc Kramar je namreč človek, ki mu izvirnosti res ne gre odrekati. In posluha za to, da ga opazijo, tudi ne.
Za Bohinjce tako ali tako velja, da so samosvoji, in zato ni čudno, da Franc Kramar v Bohinju uspeva. Ponavlja županske mandate in ob rojstvu bohinjske občine je bilo njegovo županovanje morda še presenečenje. Zdaj je to stalnica, kjer so se celo Bohinjci navadili, da ob kakšni njegovi pogruntavščini pozabijo zapreti usta. Ker pa so od nekdaj znani kot samosvoji, trmasti, pikrega in naglega jezika, Franc Kramar zanesljivo nima lahkega dela. Prepričati Bohinjce na enih, dveh, treh volitvah je vse prej kot samoumevno, a 52-letni župan je temu kos. Kot je kos svojevrstnemu občutku za samopromocijo, ki pa vedno izhaja iz Bohinja.
Mlačen gotovo ni
Njegovo politično življenje je pravzaprav ujeto v prizadevanje, kako osupniti Slovenijo in ji dokazati, da se vse ne dogaja v Ljubljani. Res pa je, da se ob njegovih idejah neredko mnogi po državi muzajo in vrtajo s prstom po čelu. Rezultat je "malo mešano": marsikaj je ostalo le muha enodnevnica, marsikaj pa se je tudi uresničilo ali vsaj uresničevalo, ker je trmasto za vsem stal inženir lesarstva, ki je po maturi na kranjski gimnaziji študiral v Ljubljani in se potem vrnil v Bohinj. Kot inženir sicer ni naredil kariere, očitno pa je imel dovolj politične in podjetniške žilice za to, da je postal nesporno bohinjski politik z najdaljšim rokom trajanja.
Nasprotnike ljudje, kot je Franc Kramar, dobesedno iščejo, in kot pravi Šifrerjeva pesem, taki ljudje niso nikdar mlačni. Prav nasprotno! Franc Kramar je svoje okolje izzival na več načinov. Kot podjetnik je tako od občine najel gostišče na elitni lokaciji Bohinjskega jezera in treba je zapisati, da je pogodba (gostinka je njegova soproga, sicer pa ima tri otroke) nastala takrat, ko Kramar ni bil župan, a mučen vtis je ostal. Gostišče je nekaj časa ostalo rdeča cunja za draženje nasprotnikov med katerimi se je na političnem lokalnem prizorišču najbolj vtisnil v spomin dvoboj z LDS-ovim Dušanom Vučkom, ki je znal dvigati Kramarju tlak kot občinski svetnik.
Zdaj na lokalni sceni nima omembe vrednih nasprotnikov, dolgo časa pa je bil potencialni konkurent Jože Cvetek, mož z desnega pola bohinjske politike. Sicer pa je podjetniška kariera Franca Kramarja povezana tudi z veliko zgodbo o uspehu in pojavom podjetnika Čokla v Bohinjski Bistrici. Kraj, ki je bil prej le vmesna postaja od Bleda do Ribčevega Laza je zaživel novo življenje z vodnim parkom, hotelom in bodočim smučiščem.
Ponosen in trmast
Kramar je bil nekaj časa celo aktiven v podjetniški zgodbi, ki je udejanjila vizijo, ki je imela - kako značilno - največ nasprotnikov prav tam, kjer je ponujala največ, v Bohinju. Kresala so se mnenja o tem, ali in kako naj občina sodeluje pri nastajanju turističnega razcveta, ki bo vrh doživel z izgradnjo največjega smučišča pri nas! Sodelovanje župana Kramarja in podjetnika Čokla pa zdaj nima več nobenih negativnih predznakov, ker Bohinjska Bistrica postaja turistično središče Bohinja. No, vedno pa je ob problemih Franc Kramar rad kazal s prstom na krivce za težave z bohinjskim sirom ali pa s hoteli bogataša Zmaga Pačnika. Načrti, da bi občina kupila propadajoče hotele (ali pa samo gostišče pri slapu Savica), pa že sodijo v rubriko Kramarjevih megalomanskih zamisli in projektov.
Žal imajo odlične ideje in še večji projekti to smolo, da so ujeti v bohinjsko in slovensko stvarnost in velikokrat bohinjskemu županu zbijajo verodostojnost. Zlobneži so včasih radi namigovali na njegove občasne zdravstvene težave in Kramarjeve "pasje bombice" slovenski javnosti pripisovali njegovemu značaju. Vsekakor pa Franc Kramar premore tudi ponos in trmo. Ob stoletnih poplavah je z nezadovoljstvom priklical državo, da se je tudi katastrofe v Bohinju lotila bolj odgovorno. Ob problematiki Pokljuke in izgradnje velikega centra za zimski šport na Rudnem polju pa se ni pustil posesti v prvo vrsto, ker je ocenil, da so mnogi pozabili, da je Pokljuka tudi del bohinjske občine, in se temu primerno obnašali!
Če kdaj, je z idejo o organizaciji slovenske zimske olimpijade dobesedno šokiral Slovenijo. Smelosti zamisli ne gre odrekati, a hitro se je pokazalo, da se gromko predstavljena ideja ne bo spremenila v nič drugega kot še eno Kramarjevo kost javnosti. Namen je dosegel: oglasili so se znani in neznani in slovenske zimske olimpijske igre so bile za javnost in medije prava tema! Pred zadnjimi volitvami je bil Kramar eden glavnih pobudnikov in gonilnih sil Gibanja za Slovenijo, ki naj bi iz županske združbe postalo stranka z vplivom na politični sceni.
Tudi pri tem pa se je sem in tja pokazala Kramarjeva slaba analiza dejanskega stanja in površnost. Tako nekateri župani še vedeli niso, da so zraven, in so to tudi jasno in glasno povedali. Volivci pa Kramarjevega političnega otročiča niso nahranili z mlekom pozornosti in odobravanja, ampak so ga kruto pustili shirati v lastni nedorečenosti. Tako sta se vsaj dva izleta v slovenski prostor za bohinjskega politika in župana končala kot muhi enodnevnici.
Na bojni nogi z državo
Zadnje dni pa Franc Kramar zopet dokazuje, da ga je vse prej kot lahko spraviti v predalček. Če novinarji vedo, da je prejšnji vladi dobesedno vsak mesec napisal kako pismo s predstavitvijo svojih rešitev, projektov ali zgolj protestov, ima sedanja oblast opravka z drugačno taktiko. Franc Kramar je kot bohinjski župan vnet borec za odpravo črnih gradenj in obenem zagovornik, da se črnih gradenj ne ruši!? Je to mogoče, ali pa gre za zopet svojevrstno "dvojno osebnost Franca Kramarja"? Ja, Bohinjci so zopet na bojni nogi z državo, ki kot za šalo zdaj ruši črne gradnje po planinah okoli Bohinja in tudi drugod. In zdaj je prav Franc Kramar tisti, ki pri tem terja pomilostitev za take gradnje, opozarja na postopkovne napake in si prizadeva, da bi se začeti proces upočasnil in na novo prevetril, proučil in tako naprej. Zlobneži bodo rekli, da se boji za usodo najetega gostišča ob jezeru, ki je tudi pod drobnogledom države in prinaša njegovi družini prihodek. Mnogi se bodo spomnili, da je bil prav Franc Kramar kot župan Bohinja velik borec za nov zakon o TNP, ki je podlaga tudi za sedanje razburjene, ogorčene in druge odzive na delovanje države.
In tako lahko zapišemo, da je Franc Kramar že zdavnaj presegel bohinjski kot in njegove danosti. Bohinjci so kot samosvoji in za mnoge tudi včasih čudaški ljudje v njem očitno našli pravega župana. In sloviti komik Mel Brooks je v enem od filmov svojega junaka opisal takole: "V svoji vasi je svetovno znan!" Prikladno tudi za Franca Kramarja, župana Bohinja. In Bohinj je svet zase!
