Vse je bilo veliko lažje, zbralo se je nekaj sto tisoč jeznih podložnikov, prišli so na največji trg v glavnem mestu, nakar je bila potrebna samo iskra, da je zanetila ogenj sprememb in se je šlo nad policijski kordon, na kolono tankov, na vladno palačo, na poslopje televizije, na Zimski dvorec, na Bastiljo, na karkoli že se je šlo, ko je izbruhnila revolucija.

Tako je bilo nekoč, v devetnajstem in dvajsetem stoletju, v času spontanih revolucij, za katere je bila vedno dovolj že kakšna huda gospodarska kriza, nekaj let suše in lakote. To so tla svobode: kot pravi dobri stari Kris Kristofferson, svoboda je, ko nimaš več česa izgubiti. Ne poraja revolucija svobode - vsaj mi smo se to že zdavnaj naučili -, ampak svoboda poraja revolucijo.

Danes pa so prišli težki časi za revolucionarje. Ne zadošča več le kakšna gospodarska kriza, za revolucijo zahteva zgodovina danes še marsikaj drugega.

- Kemično stranišče?! bi osuplo rekel Vladimir Iljič Lenin, če bi pred sto leti veljala današnja pravila revolucije.

- Ja, gospod. Sanitarni blok, bi mu ravnodušno odvrnila zgodovina v podobi uslužbenke na okencu državnega ministrstva. Koliko ljudi nameravate zbrati?

- Hm, niti sanja se mi ne, bi pojecljaval Volodja Uljanov in se obrnil h kolegu. Tovariš Trocki, koliko ljudi pričakujemo?

- Kaj jaz vem, trideset, štirideset tisoč. Reci petdeset.

- Petdeset tisoč, bi se Volodja obrnil k uslužbenki.

- Odlično. Na petsto ljudi eno kemično stranišče, torej, poglejmo... sto straniščnih kabin. Imate svoje varovanje?

- Varovanje?!

- Ja, varnostnike. Na toliko ljudi morate imeti vsaj dva tisoč varnostnikov. Seveda lahko vedno najamete tudi policijo, a to vas bo kar nekaj stalo.

- Policijo? Mislite državno policijo?

- Ne, zasebno. Seveda mislim državno policijo, gospod!

- Toda mi nameravamo napasti policijo, zrušiti vlado in sesuti sistem!

- Ravno zato. Mi moramo biti gotovi, da ne bo prišlo do incidentov.

- To je revolucija, gospa, bi Vladimir Iljič postal že malce nervozen. To pa je precejšen, hm, incident.

- Dragi gospod, bi zdaj postala živčna tudi gospa za okencem. Mene ne zanima, ali rušite državo in vlado ali samo demonstrirate za bolj kalorične obroke v rudnikih. Zakon je enak za vse, za množično zbiranje pred Zimskim dvorcem morate imeti ustrezno prijavo, dovoljenja policijskega ministrstva in mesta Petrograd, plačane priključke za vodo in elektriko, petdeset točk z vodo in hrano, dva tisoč varnostnikov, sto kemičnih stranišč, deset mobilnih ekip nujne medicinske pomoči, pet gasilskih ekip ter najmanj petdeset ekip za odvoz smeti. In, seveda, načrt evakuacije v primeru nepredvidene nevarnosti. Saj ste najbrž prinesli avtorizirani načrt evakuacije?

- Evakuacije?!? To je nezaslišano! bi vpil Volodja Uljanov. Dobro me poslušajte: nekega dne bomo mi... zapomnili si nas boste! Vse to bo, vi, Kerenski, vsi Romanovi in cela Rusija... boste že videli, nekega dne!!!

- Dobro je, Vladimir, je že v redu, bi ga s spravljivim glasom previdno pocukal za rokav tovariš Trocki. Nima smisla, pošlji jo v pičko materino. Ko jebe njo in Kerenskega.

Tako nekako bi propadla slavna oktobrska revolucija, če bi bil namesto oktobra 1917 oktober 2017 in če bi tovariša Uljanov in Trocki zgodovino morala odigrati po pravilih enaindvajsetega stoletja. Kot je te dni propadlo slavno gibanje Occupy, velika oktobrska revolucija našega časa.

Organizatorji velikega protestnega tabora Occupy v nemškem Frankfurtu, kjer demonstranti že več mesecev protestirajo proti arogantnim bančnim konzorcijem, so te dni dobili račune za vodo in odvoz smeti v višini deset tisoč evrov in tabor se je znašel pred zaprtjem. Poleg dolga za komunalne storitve je revolucionarni tabor na udaru mestnih oblasti - in javnosti - tudi zaradi slabih higienskih razmer in dejstva, da je v njem našlo zatočišče šestdeset brezdomcev iz Romunije.

Revolucija proti brezdušnemu kapitalističnemu molohu je, skratka, propadla zaradi dolga za odvoz smeti in neprijavljenih brezdomcev iz Romunije. Zgodovina se z zatiranimi še nikoli ni bolj trpko poigrala.

V olikani in urejeni Evropi revolucija, saj ste dojeli, ni zajebancija, za revolucijo je treba imeti vso dokumentacijo, koleke, priključke, dovoljenja, potrdila in ostale papirje. Resna država ne more dopustiti, da bi zaradi slabe organizacije revolucije kdo nastradal. Predstavljajte si na primer, da bi kdo zaradi slabih higienskih razmer v revolucionarnem taboru v Frankfurtu, bog ne daj, zbolel.

Nemška vlada bi morala odstopiti. In vsa revolucija bi bila zaman.