Najuspešnejši slovenski strelec vseh časov je z odliko opravil svoj premierni nastop v Londonu, na strelišču Royal Artillery Barracks, na katerem je dodobra izkoristil vsak možen trening, saj je bil na prizorišču iger skupaj s trenerjem Lojzetom Mikoličem med prvimi, je prikazal strelsko mojstrovino. Izognil se je nastopu z zračno puško, vso pozornost v pripravljalnem obdobju pa namenil nastopu z malokalibrsko puško leže, ki je v zadnjih letih – predvsem zaradi težav v stoječem položaju – dobila prednost pred njegovo udarno disciplino z malokalibrsko puško v trojnem položaju. To je dokazal že na lanskem evropskem prvenstvu v Beogradu, ko je osvojil naslov prvaka.

Debevec je med zadnjimi začel današnjo kvalifikacijsko tekmo, dolgo časa je porabil za pravo nastavitev puške, kar se mu je v nadaljevanju obrestovalo. Na izjemno živčni tekmi so bili razred zase izkušena in z vsemi ‘žavbami’ namazana Martinov in Debevec, “eksplodiral” pa je doslej razmeroma neznani Belgijec Lionel Cox.

V finalu brez slabega strela

V velikem finalu pa v bistvu ni bilo slabega strela, o čemer pričajo Debevčeve serije od 10,2 do 10,8 kroga. Bronasto kolajno je zanesljivo ubranil, v zadnjih strelih pa tudi povsem zadihal za ovratnik Coxu, ki je slovenskega strelskega junaka na koncu ugnal za vsega 0,2 kroga. Belgijec je po tekmi sam odkritosrčno priznal, da se je pošteno oddahnil, da niso imeli tekmovalci na voljo še enega strela več, saj je Debevec streljal tako vrhunsko, da bi ga bržčas prehitel.

Slovenski as je imel ves čas tekmo pod nadzorom, saj je imel v bližini monitor z rezultati in je lahko spremljal tekmece, kaj delajo.

“Imel sem to srečo, da je bil zaslon z rezultati prav med položajema 3 in 4, tako da sem ves čas finala lahko spremljal, kako se držim. To je pravzaprav lahko dvorezen meč, a v tem primeru, ko sem povečeval razliko do tekmecev, je bilo seveda lažje streljati. Pred zadnjim strelom sem vedel, da imam prednosti 1,7 kroga, kar pomeni, da bi lahko naredil tudi napako, pa bi še vseeno imel v žepu kolajno. A kljub temu sem ustrelil izjemno dober zadnji strel, nisem pa seveda vedel, kako se bo odrezal Cox. Lahko bi bila sreča, če bi se mu strel ponesrečil, a sem ne glede na to z razpletom izjemno zadovoljen,” se je po nastopu odkrito veselil Debevec.

Kljub visokemu srčnemu utripu je imel vse pod nadzorom

“Morda je bilo videti, da sem zlahka osvojil kolajno, a ni bilo tako. V kvalifikacijah sem imel veliko skrbi, v meni je dobesedno vrelo, imel sem velike težave z zbranostjo, skrbelo me je tudi vreme. Navkljub vsem tem težavam in skrbem sem se s tretjim dosežkom prebil v finale,” je dejal Debevec in dodal: “Pred nastopom v finalu so se pojavili novi dvomi, saj te dvorane nisem imel priložnost preizkusiti, a svetloba je bila izvrstna. Priznam, puška v finalu ni bila najbolj mirna, srčni utrip je bil visok, navkljub temu pa sem imel od prvega do zadnjega strela vse pod nadzorom.”

Debevec je priznal, da je ta kolajna nekaj posebnega: “Gre za prvo olimpijsko kolajno v disciplini leže. Če povem po pravici, sem jo kar malo zanemarjal, dokler nisem ugotovil, da je to v bistvu moja težna niša glede na težave, ki se pojavijo s starostno daljnovidnostjo. Pri mojem vidu potrebujem nekoliko več časa, da izostrim sliko in stoje, če v obzir vzameš še veter in svetlobo, je to zelo težko. Leže pa se lahko umirim, počakam, da se slika izostri in je precej lažje glede na težave, ki jih imam.”

Slovenski rekorder po številu nastopov na OI; londonske igre so že njegove osme, še vseeno v ospredje razumljivo postavlja zlato iz Sydneyja: “Če primerjam kolajne med seboj, je seveda zlata kolajna neprimerljiva, še posebej, ker gre za trojni položaj, ki je kraljevska disciplina. Med strelci velja za nekaj posebnega in tisti, ki zmaguje v trojnem položaju, je kralj. Pri 60 leže pa gre disciplino, kjer natančnost pride še posebej do izraza in pa seveda tudi izkušnje, še posebej, če se strelja na tako težkih streliščih, kot je to.”

V Rio gre zaslužiti 'penzijo'

Kljub temu, da je nastopil že na igrah v Los Angelesu leta 1984, Seulu leta 1988, Barceloni leta 1992, Atlanti leta 1996, Sydneyju leta 2000, Atenah leta 2004, Pekingu leta 2008 in sedaj v Londonu, pa je s pogledom že uprt tudi v Rio de Janeiro 2016. “Seveda bom tudi tam nastopil, zakaj pa ne? Treba je nekako zaslužiti ‘penzijo’, mar ne?” je v smehu sklenil strelski šampion.