V prejšnjem mesecu se je v ZDA odprlo 163 tisoč novih delovnih mest, kar je skoraj 100 tisoč delovnih mest več kot v juniju in največ od februarja. Kljub temu pa se je delež brezposelnosti dvignil za 0,1 odstotka in sedaj znaša 8,3 odstotka. Hitrost rasti delovnih mest tako še vedno komaj sledi rasti delovno aktivnega prebivalstva, saj se med delovno aktivne vrača vse več ljudi.
Podatki sicer kažejo, da v trenutnih razmerah v ZDA proizvedejo celo rahlo več dobrin in storitev, kot so jih leta 2007; toda z skoraj pet milijonov manj zaposlenih. Trenutno je v ZDA brez dela 12,8 milijona Američanov.
Kljub temu pa po mnenju ameriških ekonomistov še ni razloga za veselje, saj okrevanje poteka strahovito počasi. V ameriškem zveznem bančnem centru sicer ocenjujejo, da bi v ZDA za ohranjanje ekonomske stabilnosti na mesec morali odpreti okoli 100 tisoč novih delovnih mest.
Vendar se nekateri ameriški ekonomisti po poročanju New York Timesa bojijo, da se bodo zaradi evrske finančne krize in predvsem zaradi napovedanega povišanja davka in zmanjšanja državne potrošnje ob koncu leta. Strah pred posledicami napovedanih ukrepov naj bi tako odvračal podjetja od širitve svojih dejavnosti.
Po drugi strani pa bi lahko povečanje števila delovnih mest v prejšnjem mesecu spodbudilo zvezni centralno bančni sistem k sprejetju ukrepov, za spodbujanje rasti gospodarstva.
V Washington Postu pa ob objavi teh podatkov ugibajo ali bodo pripomogli trenutnemu ameriškemu predsedniku Barracku Obami k ponovni izvolitvi, čeprav se je prav pri njemu zgodil neslaven rekord, saj se Amerika spopada z več kot osem odstotno brezposelnostjo, odkar je Obama prevzel funkcijo predsednika. Washington Post ob tem izpostavlja, da se po drugi svetovni vojni še ni zgodilo, da bi Američani ponovno izvolili predsednika, kadar je bila pod njegovim vodstvom v državi več kot 8 odstotna brezposelnost.
