Izvršna direktorica za socialni dialog pri GZS Tatjana Čerin je na današnji novinarski konferenci ocenila, da gredo izhodišča za reformo trga dela, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, v nasprotno smer od njihovih pričakovanj in niso skladna niti z opozorili Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

V tej luči se je dotaknila več slabosti, ki jih po mnenju GZS vsebujejo izhodišča. V zvezi z enotno pogodbo za nedoločen čas je opozorila, da omejuje zaposlovanje za določen čas, ki je zaradi določene fleksibilnosti za delodajalce ena ključnih oblik zaposlovanja. Na ta način lahko namreč, ko je več naročil, zaposlujejo, ko jih ni, pa delovna razmerja zaključujejo.

Ta pogodba je po njenih besedah administrativno zelo zahtevna. Delodajalcu nalaga individualno obravnavo zaposlenega in zvišuje njegov strošek. Odpovedni rok je namreč že po petih mesecih enak 10 do 14 dnevom, ob tem pa mora delodajalec delavcu omogočiti, da se že v tem času vključi na zavod za zaposlovanje in do 24 ur tedensko nameni iskanju nove zaposlitve.

Kot je še spomnila, se glede na izhodišča v obdobju dveh let zvišuje odpravnina, "zahtevnost postopkov pa je izredno velika".

V GZS pričakujejo, da bodo v vladi in v sindikatih razumeli, da so za delodajalce enostavne zaposlitve ključnega pomena, saj tako lahko potrebe prilagajajo širšim razmeram. Prav tako želijo, da bi bili odpovedni roki enotni in omejeni na največ 30 dni.

Poleg enotne pogodbe večjo obremenitev za delodajalce prinaša tudi odpravninski sklad, je pojasnila Čerinova. Prispevna stopnja v višini 0,58 odstotka na bruto plačo zaposlenega naj bi namreč zahtevala 80 milijonov evrov letno.

"Če bomo že imeli sklad za odpravnine, ga je treba oblikovati tako, da si bodo stroške delili vsi socialni partnerji," je prepričana predstavnica GZS. Dodala je, da bi bilo treba določene odpravnine, denimo ob upokojitvi, ukiniti, saj upokojenemu delavcu že prvi dan upokojitve pripada pokojnina.

Obregnila se je tudi ob predlog, po katerem bi šlo prilagajanje delovnih mest starejšim znova v breme delodajalcem.

Kot je zaključila, gredo izhodišča reforme trga dela v drugo smer, kot so pričakovali. Ne gre namreč za razbremenitev temveč nove obremenitve gospodarstva. Prav zato ne morejo biti osnova za resnejšo reformo. "Če bomo želeli sesti za pogajalsko mizo, bodo potrebne korenite korekcije," je opozorila.

"Stroške dela je treba znižati," je bila jasna Čerinova. Za to naj bi bilo več možnosti. Po njenih besedah bi denimo veljalo poseči v nadomestila za bolniško odsotnost, letni dopust, ki ga imajo na primer v zdravstvu v povprečju prek 40 dni, prevoz na delo, prispevke za obvezno dodatno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter za poškodbe pri delu in bolezni, povezane z delom, ki delodajalce stanejo 80 milijonov evrov letno.

Glede na zaostren gospodarski položaj jih zelo presenečajo zahteve sindikatov po redefniranju minimalne plače, tako da bi se izločilo vse prispevke. To bi namreč pomenilo od 25- do 30-odstotno rast, "kar je skregano z vso realnostjo", je opozorila Čerinova.

Nerealen je po njenih besedah tudi predlog delojemalske strani, da se rast plač v celoti usklajuje z inflacijo oz. le v odstotku s produktivnostjo.

"Sindikati se še vedno ne zavedajo ali pa se nočejo zavedati resnosti položaja Slovenije," je poudarila in izrazila bojazen, da vlada letos ne bo uspela izpeljati nobene reforme. Napovedala je še, da bo leto 2013 tako slabo, kot je bilo letošnje, ali pa še slabše.