Polne tribune, na katerih se je gnetlo 12.000 gledalcev, so nekaj minut po pol četrti po angleškem času doživele delirij. Velika Britanija je namreč v finalu dvojcev v kanuju dosegla dvojno zmago. Tim Baillie in Etienne Stott sta za 36 stotink ugnala Davida Florenca in Richarda Hounslowa. Britanski ponos ni imel meja. Kot kaže, so se domači športniki po slabših prvih dneh od pričakovanj postavili na noge in kažejo svojo izjemno moč.

V finalu sta bila največja poraženca brata Pavol in Peter Hochschorner. Slovaka sta namreč na zadnjih treh olimpijskih igrah v Sydneyju, Atenah in Pekingu osvojila najprestižnejši športni naslov. Včeraj sta doživela izjemno močan britanski napad, ki mu nista bila kos. Usoden dotik vratc in pribitek dveh sekund sta "plačala" s tretjim mestom, tolažilna nagrada v obliki bronaste kolajne pa prav tako ni bila slaba.

Med večja poraženca sta včeraj sodila tudi Slovenca Sašo Taljat in Luka Božič. Bronasti dvojec s svetovnega prvenstva 2009 v Seu d'Urgellu ni imel svojega dne. Med deseterico polfinalistov sta z enim dotikom zasedla osmo mesto. Pogled na vrstni red je razkril, da Primorca tudi nista imela pravega ritma, saj se ne bi prebila med najboljšo finalno šesterico tudi brez pribitka dveh sekund.

"Trudila sva se, samo včasih to ni dovolj. Odneslo naju je iz linije in sva naredila napako dotika vratic. Kasneje naju je še enkrat odneslo iz idealne smeri. Razočarana sva. Želela sva tekmovati v finalu in pokazati, kam sodiva. To nama ni bilo usojeno. Upam, da se bova iz poraza kaj naučila," je svoje videnje polfinala opisal 22-letni Sašo Taljat, ki pravi, da je še prezgodaj govoriti o tem, ali ima dovolj energije za še eno olimpijsko obdobje.

Njegov partner v čolnu 21-letni Luka Božič je polfinalno tekmo opisal z naslednjimi besedami: "Dobro sva bila pripravljena. Po kvalifikacijskem nastopu sva vedela, da se lahko uvrstiva med najboljšo olimpijsko trojico. Seveda, če bi nama vožnja stekla. Tudi postavitev se nama na prvi pogled ni zdela težka, morda celo lažja kot v kvalifikacijah. Upala sva, da bova v polfinalu boljša, a je šlo žal slabše. Vsa vožnja ni bila dobra. Ne vem, kaj je bilo narobe. Olimpijska izkušnja je slaba. Nisva pokazala tega, kar znava. Prvič sva bila na tako veliki tekmi, a to ni izgovor. Veliko je športnikov, ki pridejo prvič na olimpijske igre in osvojijo kolajno. Bila sva vrhunsko pripravljena, čeprav sva imela v tej sezoni veliko težav. A tiste tekme, ko sva startala, sva praviloma odpeljala, kot znava. Ne bi rekel, da sva imela tremo. Boljša beseda je vznemirjenost, saj ni lahko tekmovati pred tako številnimi bučnimi gledalci. Takšnega vzdušja na drugih tekmah ni."

Kmalu po nastopu slovenskega dvojca v kanuju je v polfinalu kajakašic nastopila Eva Terčelj. Tudi študentka drugega letnika arhitekture ni imela svojega dne, saj si je priborila šest kazenskih sekund, kar je zadoščalo za 13. mesto. Če bi se dotaknila le dvojih vratc, bi se uvrstila med najboljšo deseterico, ki je imela pravico nastopa v finalu.

"V cilju sem se tolkla po glavi, ker sem po neumnosti naredila preveč napak. Pred tekmo sem se počutila dobro, proga mi je ustrezala, a se ni izteklo, kot bi si želela. To je šport," je po polfinalu povedala Eva Terčelj, ki je skupaj z Božičem in Taljatom prebolela poraz precej bolj športno kot dan prej Peter Kauzer, ki je po šestem mestu v enozložnicah arogantno odgovarjal na vprašanja novinarjev. "Zelo sem vesela, da sem doživela olimpijske igre. Te izkušnje mi bodo prišle prav. Če ne drugje, pri psihološki pripravi. Olimpijske igre so le največji dogodek v športnikovi karieri. Mislim, da mi bo šlo naprej lažje.

Do konca sezone me čakajo še tri tekme, potem pa bom sestavila ves mozaik sezone. Moj cilj je bil, da bi polfinalni nastop končala brez kazenskih točk. Sama vožnja je sicer bila tekoča, ampak celota ni bila najboljša," je končala kajakašica, ki je izpustila kvalifikacijski nastop za OI v Pekingu, saj se je odločila, da bo raje tekmovala v svoji konkurenci.