Roganje ob lizanju sladoleda
Ker je bil tokrat na vroči stol povabljen doktor, je pred intervjujem Marko Brecelj, gonilna sila Kopergrounda, napovedal akademskih četrt. Ob 15-minutni programski "praznini" je komentiral okoliško dogajanje in lizal sladoled, ki ga je ponudil tudi dvema pravočasnima obiskovalcema. V takšnem sproščenem ritmu je z vprašanji obdal tudi svojega gosta in v slabi uri sta se sogovornika besedno sprehodila od etnologovega porekla pa do uporništva mladine, največ časa pa sta se zadržala ob Muršičevi novi knjigi Na trdna tla, ki se posveča različnim načinom in izkušnjam oblikovanja samoniklih prizorišč ter analizi nevladnega sektorja. Na naslovnici dela so odtisnjena Brecljeva, v ščitnike oblečena kolena, zato je gostitelj ta modni slog prenesel tudi v živo sliko. Pogovor, ki ga je za nekaj minut "cenzuriral" električni mrk, je ob izteku pritegnil nekaj deset mimoidočih, zabavljaški vrhunec pa je predstavljalo Muršičevo poziranje z Brecljevo salonsko kapo, ki "časti" koprskega župana Borisa Popoviča.
Ker je občina letos Kopergroundu okrušila precejšen del sredstev, se je Brecelj pristojnim organom zahvalil za poklonjenih deset tisoč evrov, a obenem izjavil, da se ne zahvaljuje za petnajst tisoč evrov odtegljaja. Ob tej priložnosti se organizatorji na obiskovalce obračajo tudi s hranilnikom iz socialističnih časov in vabijo, da se za 30 evrov na leto včlanite v Društvo odraslih prijateljev zmernega napredka. Ob tem pozivu Brecelj zdrdra svojo telefonsko številko. Odščip financ je društvo včeraj "proslavilo" tudi s performansom Magister Kmekić je car!. Jovan Kmekić, vodja občinskega inšpektorata na Mestni občini Koper, je namreč na vse pritožbe društva po Brecljevih besedah odgovoril z "enakimi idiotskimi argumenti", med katere se je vrinilo vse polno slovničnih napak, zaradi česar so se občinski administrativni nespametnosti in nestrokovnosti porogali z dramatizacijo njegovega teksta.
Pranje možganov in kiča
"Živimo v svetu, ki so nam ga predpisali v laboratorijih industrije okusa. Tisti, ki ustvarjamo sunek kulture, zato menimo, da umetnost ne sme biti okrasek ali kič, temveč se mora tikati dejanske življenjske problematike. Zato sanjamo svinje v koruzi in smo si zastavili cilj konzumente kulture spreminjati v nosilce sprememb," zatrjuje vodilni član mehkoteroristične skupine. Podobno mnenje deli tudi dr. Muršič: "Koperground daje mestu tisto 'drugo' plat, ki jo vselej potrebujemo, saj bi sicer naše življenje krotila mediokriteta. Velika večina domačih prirediteljev raznih dogodkov meni, da če povabijo nekaj zvenečih imen, Slovenija že postane New York. Koperground se odmika od teh smernic, saj na samosvoj način posega v javni prostor in z občinstvom komunicira v nevsakdanjem slogu."
Kljub vsemu bo tokratni Koperground med drugim tudi pral možgane. Devet filmskih obzornikov iz let 1946 in 1947, sposojenih v Slovenskem filmskem arhivu, bo namreč skušalo šokirati z vsiljivimi vsebinami. Sicer pa je video program osredotočen na dela mladih režiserjev in dokumentarce Matjaža Klopčiča, celovečerci pa v ospredje postavljajo kritičen pogled na različne plasti družbene sfere. "To so umetniški izdelki, ki niso pozabili na običajnega človeka," je prepričan Brecelj.
Medtem ko je za filmski program poskrbela Arijana Markučič, je glasbeni del, ki ga zapolnjuje šest pretežno hard core punk noise zasedb, skoordiniral Iztok Krkoč, ki uvodoma pojasni, da je muzikalični odsek zaradi že omenjenih finančnih odtegljajev tokrat nekoliko skromnejši. Se pa kljub temu oklepa predhodno zastavljenega koncepta: "Kot vsako leto smo si tudi tokrat zaželeli družbenokritičnih skupin, ki imajo v svojih nastopih neko sporočilnost in na odru ne le vihrajo z grivami."
Nepogrešljiv del dogajanja pa predstavljajo tudi razne delavnice, ki jih Brecelj predstavi kot "tiste majhne ribice, ki se hranijo z ostanki, ki morskemu psu padajo iz gobca". Kot najatraktivnejšo izpostavi urjenje kiparskih veščin, kjer se bo oblikovalo glave članov društva, a njena posebnost bo v tem, da bodo udeleženci za zastorom kiparili goli, kdor pa bo želel napasti svoj pogled, bo moral prispevati "ogledovalnino" in nato lahko za eno minuto kukal skozi poseben zastor.
