Ugotovitve avstralskih znanstvenikov, utemeljene na analizi fosilnega peloda in trosov ter fosilov majcenih bitij z dna oceana ob vzhodni obali Antarktike, so objavljene v znanstveni reviji Nature.
Na območju, ki ga je pred 34 milijoni let prekril led, ki danes dosega debelina od treh do štirih kilometrov, je očitno pred 52 milijoni let rasel gozd, zelo podoben tropskemu. Ledu ni bilo in podnebje je bilo precej toplo, saj se je povprečna temperatura gibala okoli 20 stopinj Celzija.
Kot je pojasnil avstralski znanstvenik Kevin Walsh - član ekipe, ki je leta 2010 opravila omenjeno vrtanje na Antarktiki -, so bile glavni razlog za tako visoke temperature visoke ravni ogljikovega dioksida (CO2) v ozračju.
Medtem ko je koncentracija CO2 v atmosferi danes okoli 390 delcev na milijon, je bila takrat od 990 do več tisoč delcev na milijon. Svetovne temperature so bile v povprečju pet stopinj višje, ostrih ločnic med temperaturami na polih in ob ekvatorju pa ni bilo.
Kot je še povedal Welsh, je raziskava ponudila pomembne nove informacije o učinku tople grede, po zaslugi katerih bodo lahko znanstveniki v prihodnosti bolje napovedovali posledice naraščajočih ravni CO2 oziroma podnebne spremembe.
