Vodni viri Rižanskega vodovoda Koper namreč hitro upadajo in ker vremenoslovci padavin v bližnji prihodnosti ne napovedujejo, se po besedah direktorja Rižanskega vodovoda Zdravka Hočevarja lahko že konec tega ali v začetku prihodnjega tedna uresniči najbolj črn scenarij - prekinitev zagotavljanja pitne vode. Če bo do tega v resnici prišlo - nazadnje so tak ukrep sprejeli pred 25 leti - potem bodo vse tri občine ob obali in v zaledju za nekaj ur na dan izključili iz vodovodnega omrežja.

Poraba vode večja za 60 odstotkov

Trenutno na obali, kjer se na račun turizma v poletnih mesecih poraba vode poveča za 60 odstotkov, na dan potrošijo 34.000 kubičnih metrov vode. Rižanski vodovod je odvisen od štirih vodnih virov, in sicer reke Rižane, ki te dni ne zadostuje niti za 45 odstotkov potreb, od Kraškega vodovoda, zajetja Gradole v hrvaški Istri in obmejnih vodnih virov Bužini in Gabrijeli. Vsi štirje vodni viri trenutno zagotavljajo 380 litrov vode na sekundo, ob nadaljevanju sušnega vremena pa bi se njihova razpoložljivost utegnila zmanjšati na 230 litrov. Rižansko zajetje je že praktično suho in vso vodo tako načrpajo iz bazena podtalnice. Minuli petek so začeli del načrpane vode vračati v strugo Rižane zaradi ohranjanja biološkega minimuma. V slovenski Istri so zaradi suše ogroženi tudi kmetijski pridelki.

Običajne razmere na Gorenjskem in Posočju

V slovenski Istri vsaj še do sredine avgusta ne bo omembe vrednih padavin, ki bi izboljšale vodne zaloge, pravijo vremenoslovci, zato se bo suša v tem delu Slovenije čez mesec verjetno še stopnjevala. Po besedah hidrologa Janeza Polajnarja z Agencije RS za okolje naslednji teden v torek sicer na tem območju pričakujejo nevihte, vendar takšni poletni nalivi ne prispevajo k bogatenju vodnih virov, saj voda hitro odteka. "Potrebovali bi večdnevno ali tedensko vztrajno deževje, da bi se razmere v prispevnem območju rižanskega vodovoda začele izboljševati."

Naslednje območje, kjer se že soočajo s pomanjkanjem pitne vode in ga bodo kmalu doleteli takšni ukrepi kot slovensko Istro, je po Polajnarjevih besedah Vipavska dolina, morda pa bo sledila tudi Spodnja Savinjska dolina. "Na srečo pa se je stanje v vzhodni Sloveniji, torej na Murskem in Dravskem polju, začelo izboljševati zaradi močnega dotoka Drave in Mure. Slednja je prejšnji teden dvakrat celo poplavljala." Gladine se v tem delu Slovenije postopno zvišujejo, vendar Polajnar opozarja, da so še vedno zelo nizke in ne dosegajo običajnih ravni. Tudi na tem območju za zdaj večje količine padavin niso predvidene, kljub temu pa se vsaj naslednjih deset dni gladine ne bodo zniževale.

Ugodne oziroma običajne vodne razmere imajo po Polajnarjevih besedah trenutno le na Gorenjskem in v Zgornjem Posočju. Povsod drugod po državi je vsaj tekoče vode manj kot običajno, zato je opozorilo o varčnem ravnanju z vodo pravzaprav na mestu za vse. "Še bolj pomembno pa je morda to, da s svojim ravnanjem ne poslabšamo kvalitetnega stanja voda, kar pomeni, da vode ohranjamo čiste," poudarja hidrolog.

Obrestovala se je gradnja vodovoda

Kljub Polajnarjevim opozorilom pa na severnem Primorskem za zdaj še nimajo težav v preskrbi z zdravo pitno vodo. Veliko je k temu pripomogel 25 milijonov evrov vreden mednarodni medobčinski projekt Varovanje vodnega vira Mrzlek in njegova pravočasna gradnja. Tako prebivalci na Goriškem, v Goriških brdih in na Ajdovskem v teh sušnih dneh nimajo nikakršnih omejitev, vendar pa povsod opozarjajo na racionalno trošenje vode.

Aleš Brecelj iz ajdovske Stanovanjsko-komunalne družbe, ki upravlja hubeljski vodovod, je dejal, da se sicer izvir Hublja suši, da pa je oskrba 18.000 prebivalcev nemotena. Iz Hublja črpajo tudi do 120 litrov vode na sekundo, od tega jo skoraj 30 litrov pošiljajo na območje novogoriške občine. Nekaj omejitev na Ajdovskem imajo le na območjih, kjer se napajajo iz vaških vodovodov, kamor morajo vodo dovažati s cisternami. Tudi Miran Lovrič, direktor podjetja Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica, za zdaj ni zaskrbljen in pravi, da imajo v zajetju Mrzlek, iz katerega z vodo oskrbujejo 64.000 prebivalcev, dovolj vode, zadnje deževje pa je napolnilo tudi vire v zaledju - v Trnovskem gozdu. Prav zaradi gradnje vodovoda nimajo več toliko dela niti gasilci. Medtem ko so v preteklosti v sušnem obdobju od jutra do večera s tremi cisternami vozili vodo po Trnovski in Banjški planoti, pa po besedah poveljnika gasilske enote Nova Gorica Simona Vendramina letos opravijo le po dve do tri vožnje na dan.

Kmetje bijejo plat zvona

Medtem ko je v Goriških brdih vode za prebivalce dovolj, pa bijejo plat zvona kmetje. Še zlasti sadjarji, pridelovalci oljk in vinogradniki. Aleksij Mavrič iz Kojskega, eden največjih proizvajalcev češenj, že dobrih 14 dni s kapnico iz domače štirne zaliva 400 mladih češnjevih dreves. "Če ne bi dovažali vode, bi se vsa mlada drevesa posušila. Letošnja suša je podobna tisti iz leta 2006," je zaskrbljen Mavrič. Nič bolje ni v Vipavski dolini. V zgornjem delu doline, kjer nimajo namakalnih sistemov, si pomagajo z zalivanjem iz reke Vipave, v spodnjem delu, kjer imajo urejen namakalni sistem, pa primanjkuje vode iz zajetja Vogršček. Ta je skoraj prazen, namesto da bi bilo v njem dobrih 9 milijonov kubičnih metrov vode. Potem ko so ga pred 22 leti dogradili, je kmalu začel kazati napake in zdaj voda iz njega odteka, slišati pa je tudi, da ni varna niti sama pregrada. Za sanacijo bi potrebovali dva do tri milijone evrov, denarja pa ni od nikoder. Sicer pa je bil Vogršček zgrajen za namakanje 2400 hektarov površin in doslej so po poljih speljali 130 kilometrov cevi, z vodo pa se oskrbuje okoli 2000 kmetov.