V zadnjem času so se razmere sicer nekoliko izboljšale, vendar Solkanci zahtevajo trajne rešitve. Glavna onesnaževalca sta hidrarna v središču kraja in kamnolom na cesti proti Sveti gori. Dodatno onesnaževanje v Solkan prihaja tudi iz tamkajšnje livarne in še posebej ob neugodnih vetrovih iz furlanske nižine. Podjetje Solkanska industrija apna je pred tremi leti moralo po odločbi inšpekcije zapreti štiri od petih peči v kamnolomu, proizvodnjo apna pa zmanjšati na petino oziroma največ na 50 ton na dan. Pred tem je Agencija za okolje (ARSO) podjetju tudi zavrnila zahtevo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, ki bi omogočalo obratovanje peči za proizvodnjo in hidriranje apna. Izpusti prahu iz peči v kamnolomu so namreč presegali dovoljene zakonske meje. Pri anhovskem Salonitu, ki je lastnik Solkanske industrije apna, tako že zadnjih šest let pripravljajo vso potrebno dokumentacijo za sanacijo in novogradnje na območju kamnoloma nad Solkanom. Tehnološko posodobitev nameravajo izvesti v dveh etapah, in sicer bodo najprej obnovili naprave v kamnolomu, nato pa tam zgradili še novo tovarno apna in apnenih izdelkov. Na Salonit smo poslali vprašanja o konkretnih načrtih, vendar odgovorov niso poslali.

V postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja pa se je vključila tudi mednarodna organizacija za zaščito in okolje Alpe Adria Green. Kot poudarja njen predsednik Vojko Bernard, naj bi zaradi škodljivih vplivov, med katerimi je tudi industrija apna, v Solkanu izgubljali prebivalce, predvsem mladino. Prah naj bi Solkancem tudi onemogočal pridelavo vrtnin in povzročal vrsto drugih težav. "Nismo proti proizvodnji v kamnolomu, zahtevamo le, da Solkanska industrija apna uporablja napredno in čisto tehnologijo. Najbližje hiše so od kamnoloma oddaljene le dobrih 300 metrov," je pripombe okoličanov strnil tudi predsednik krajevne skupnosti Solkan Jožko Leban. "Najprej je treba sprejeti občinski podrobni prostorski načrt za solkanski kamnolom, šele nato pa lahko zaprosijo za okoljevarstveno soglasje. Salonitovi mlini meljejo zelo počasi," dodaja Niko Jurca, načelnik za okolje, prostor in javno infrastrukturo na novogoriški mestni občini.