Je biti mobilni operater danes donosen posel?

Pred leti, ko je bila razširjenost (penetracija) mobilne telefonije manjša - pokritost prebivalstva krepko pod sto odstotki, je bil to donosen posel. Danes, ko ima v poprečju vsak Evropejec že več kot en mobilni telefon, v Skandinaviji celo 1,4, pa smo že pri realni ekonomiji. Cene padajo, tu je tudi evropska regulativa, zaradi česar presežni dobički niso več mogoči. Na drugi strani tehnologija izjemno hitro napreduje, kar zahteva stalna in visoka vlaganja, če želimo slediti trendom.

Kaj pa virtualni mobilni operater?

Če želiš biti uspešen, moraš najti svojo tržno nišo. V Angliji imajo na primer tisti uporabniki, ki prihajajo iz Indije ali Pakistana, svojega ponudnika storitev, ki jim ponuja cenejše klicanje v omenjene države kot konkurenčni operaterji. Potem imamo lanski primer, ko sta se povezala Turkcell in Deutsche Telekom. Turški operater je namreč želel pokriti turško populacijo v Nemčiji in najel omrežje nacionalnega operaterja.

Nas je le dva milijona.

Res je. Zato se ne moremo usmeriti v eno samo tržno nišo, ampak svojo prepoznavnost iščemo v osebnem stiku z uporabnicami in uporabniki in se osredotočamo predvsem na skrb zanje. Naš klicni center je bil že dve leti zapored izbran za najboljšega med mobilnimi operaterji.

Ste si pred 14 leti, ko ste začeli z Debitelom, predstavljali, da boste danes tu, kjer ste?

Vedno smo si želeli biti drugačni, predvsem fleksibilnejši od konkurence in se zaradi svoje majhnosti hitreje prilagajati razmeram na trgu. Je petodstotni tržni delež veliko ali malo? Nismo se omejevali, ampak želeli maksimalno hitro rast. To nam je v tistem času tudi uspevalo, z zrelostjo trga pa so se tržni deleži zacementirali. Na eni strani izgublja Telekom, na drugi pa raste Simobil in zadnji dve leti tudi Tušmobil, pri čemer pa ne gre za neke večje premike. Kar zadeva nas, smo zadovoljni s številom uporabnikov, ki jih imamo. Naš dolgoročni cilj pa je postati tretji operater po velikosti.

Kako pa bi se to zgodilo?

Prišlo bo do konsolidacije trga.

Potem delite mnenje poznavalcev, da lahko preživita le dva operaterja z lastnim omrežjem?

In virtualni operaterji kot ponudniki storitev.

O skorajšnjem prevzemu Tušmobila, pa tudi T2, se govori že leta. Je sploh realno pričakovati, da bi ju prevzel kateri od velikih tujih operaterjev? Je zanimiv le nacionalni operater?

Kot sem že omenil, je trg prešel v zrelo obdobje, tako da se bojim, da tujih interesentov več ne bo, četudi jim družbe ponudiš na pladnju. Če bo želel kateri od večjih evropskih igralcev vstopiti na naš trg, pa bo zagotovo skušal priti do celovitega sklopa omrežij, od hrbteničnega do končne ponudbe - mobilna telefonija, internet in tudi televizija.

Tako bi postavili še drugi steber, ki bi bil protiutež Telekomovemu. Takšna konsolidirana zgodba bi bila verjetno zanimiva tudi za nekega tujega investitorja. Le nakup nekih posameznih delov pa je za večje korporacije nezanimiv.

Kdo bo potem sploh še ostal na trgu?

Prišli bomo do točke, ko bosta na slovenskem trgu le še dva glavna igralca. Prvi bo razumljivo Telekom ali kdor koli bo že njegov lastnik. Drugi pa bo neki povezovalec, ki bo sposoben konsolidirati preostali del in iz njega narediti celovito ponudbo. To vlogo lahko odigra tudi investicijski sklad, ki bi pokupil alternativne operaterje, jih združil in nato prodal naprej nekemu večjemu operaterju ali komu drugemu.

Verjetno Avstrijci ne bodo šli v prodajo Simobila, ki jim je ravno začel prinašati dividende.

Lahko pa bo prav Telekom Austria tisti, ki bo pokupil vse. Govorimo o Tušmobilu, T2 in tudi še katerem od trenutnih ponudnikov televizijskih storitev.

V desetih letih (leta 2008) je Debitel prišel do petih odstotkov trga mobilne telefonije in v letu 2007 ustvaril rekordnih 29 milijonov evrov prometa. Zakaj je nato sledil strm upad?

Zaradi cenovne vojne so tarife padle, kar je pri omejenem številu uporabnikov težko nadomestiti. Pri Debitelu imamo sicer lojalno bazo 100.000 uporabnikov, veliko večino naročnikov. Je pa res, da njihovo število ne upada, ampak počasi raste.

Predlani in tudi lani ste lastniku (ACH) izplačali le še po 1,5 milijona evrov dividend, kar je za 50 odstotkov presegalo takratni dobiček. Letos pa ga je dobil le toliko, kolikor ste ga lani ustvarili, slab milijon evrov. So lastniki zadovoljni z izkupičkom ali pa pritiskajo na vas, da znižate stroške?

To je ekonomija. Če hočeš imeti konkurenčno ponudbo in uspešno poslovati, je temelj tudi učinkovitost.

Danes za "omrežnino" plačujete več kot v letu 2007, ne nazadnje prihodke izgublja tudi Telekom Slovenije?

Več, za koliko, pa je zelo težko reči, ker je vse povezano s padcem maloprodajnih cen. Tedaj je bil namreč del, ki si ga odtegne Mobitel (danes Telekom), manjši kot danes. S Telekomom sicer poslovno normalno sodelujemo.

V času poletnih dopustov razburjajo zasoljene cene klicanja na Hrvaškem, kamor se odpravi večina Slovencev. Je mobilno gostovanje v naši južni sosedi drago?

Da in razlog za to je zelo enostaven. Na Hrvaškem so trije mobilni operaterji in vsi so tuji. Imamo T-Hrvatski Telekom (Deutsche Telekom), Vipnet (Telekom Austria) in tele2 (Telenor). Ker padajoča evrotarifa močno vpliva na poslovanje omenjenih operaterjev v matičnih državah, poskušajo ti dobičke enostavno ustvariti tam, kjer ni regulacije. In to tudi počnejo.

Če bi Hrvaška imela lastnega nacionalnega operaterja, bi verjetno znižala cene gostovanja, na tuja podjetja pa nima vpliva. Bo pa tega konec prvega julija prihodnje leto, ko bodo Hrvati vstopili v EU in bo cena gostovanja padla na raven evrotarife. Do takrat pa bo vse ostalo tako, kot je danes. Šele tisto uro, ko bodo hrvaški operaterji primorani znižati cene, bodo to storili. Debitel sicer že danes ponuja 50-odstotni popust vsem svojim uporabnikom za klice in pošiljanje sporočil SMS med 17. in 18. uro vsak dan iz Hrvaške iz omrežij vseh treh operaterjev.

Slovenski operaterji že preizkušajo mobilno tehnologijo LTE. Ta naj bi bila tudi mnogo cenejša rešitev za pokrivanje ruralnih področij s širokopasovnimi povezavami. Pa je nova omrežja glede na aktualne razmere sploh smiselno graditi?

Ključna je ugotovitev, kdaj je trg že toliko zrel in uporabniki potrebujejo zmogljivejše omrežje, da so vlaganja v LTE smiselna. Šele takrat bo tehnologijo mogoče uspešno tržiti in na njeni podlagi narediti poslovni model, ki bi prinesel nove prihodke. Presoditi moramo, kdaj je pravi čas za ta korak. Ne nazadnje so od tega odvisni tudi stroški. Če na začetku vstopiš v LTE, tudi dobaviteljem opreme in omrežja plačaš največ. S časom pa ta cena pada.

Naj spomnim na zdajšnji UMTS. Zanj so se v državah EU plačevale izredno visoke koncesnine, ponekod več milijard evrov. Sam razvoj te mobilne tehnologije pa operaterjem ni prinesel želenih rezultatov v smislu prihodkov. Tako so operaterji postali bolj previdni pri vlaganjih v nove tehnologije. Slovenija mora presoditi, ali je že pravi čas za prehod. Kar se mene tiče, je.

Razpisa za licence LTE pred koncem leta 2013 ne bo. Apek čaka, da si operaterji opomorete?

Če želiš vedeti, kakšno bo stanje v telekomunikacijah čez pet ali šest let, najprej potrebuješ nacionalno strategijo razvoja tega področja in šele na tej podlagi pripraviš izvedbene ukrepe.

Druge evropske države so medtem potrebno regulativo že sprejele in tehnologijo LTE tako rekoč spustile v komercialno rabo. Da Slovenija ne bi še naprej zamujala, se je Apek resno lotil zadeve in tudi imenoval strokovno komisijo, ki dela na pripravi razpisa. Hkrati se je začela javna razprava o prej omenjeni nacionalni strategiji, kar pa je po mojem mnenju že kar malo pozno.

Koliko pa bi lahko stale LTE-frekvence?

Precej manj kot pri UMTS. Cene koncesnine bodo precej nižje, ne bodo pa brezplačne.