Tako kot druge kulturne prireditve je tudi Trnfest letos v znamenju borbe z zmanjšanjem programskih sredstev, a kljub temu ponujajo pester in interdisciplinaren program, sestavljen iz razstav, plesnih in filmskih večerov, delavnic, večerov animiranega filma, prireditev za otroke in gledaliških predstav. Vrhunec večernega dogajanja je glasbeni program, na katerem bo letos nastopilo enajst domačih in prav toliko tujih izvajalcev. Med njimi so prepoznavne skupine, kot so ameriški pop-pankerji Yellowcard ali Freshlyground iz Južnoafriške republike, ki so na zadnjemu nogometnem prvenstvu s Shakiro zapeli Waka waka. Poleg njih bodo igrale tudi skupine, katerih ime še ni odmevalo v javnosti, in ravno na predstavljanju tistih, ki jih občinstvo ne pozna, pa bi moralo, sloni programska politika Trnfesta, nam je razložil letošnji programski koordinator festivala Andrej Sevšek.
Tako kot je tradicionalen Trnfest, so tradicionalne tudi govorice, da boste festival ukinili. Slišala sem jih tudi letos...
Najbrž gre za napačno interpretacijo izjave tajnika društva KUD France Prešeren, ki je za časopis Žurnal dejal, da bodo po letošnjem Trnfestu zaprli KUD. Njegova izjava je nastala kot komentar na dolgoročni finančni primanjkljaj društva, za katerega določene instance nimajo posluha. Kaj več o tem ne morem povedati, saj za tovrstne odločitve nisem zadolžen.
Če pa bi se slučajno to zgodilo in bi res zaprli KUD Franceta Prešerna, ali bi Trnfest lahko domoval kje drugje?
Ne. Če ni KUD Franceta Prešerna, tudi ni Trnfesta. KUD je njegov organizator in festival sodi v ta prostor.
V kot pa je stisnjen zaradi kroničnega pomanjkanja sredstev?
Problem so predvsem investicijska sredstva, saj institucije financirajo izključno program, drugo infrastrukturo pa ne sofinancirata ne MIZKŠ ne Mestna občina Ljubljana. KUD je sicer solastnik dvorane in objekta, a ti potrebujejo določeno sanacijo, in če te ni, dolgoročno trpi tudi program.
Koliko šteje vaš letošnji proračun?
Letošnji proračun šteje 60.000 evrov. 50 odstotkov je prispevala MOL, deset MIZKŠ, drugo so drobtinice, ki smo jih sami nabrali.
Festival ste že nekaj let organizirali s proračunom v višini 70.000 evrov. Kje ste izgubili sredstva?
Letos smo izgubili nekatere sponzorje. Lani nam je nasproti prišel Mobitel in smo dobro skrbeli za njih, a imajo svoje razloge, da nas ne podpirajo več. Nad Trnfestom so, kot pravijo, še vedno navdušeni, a so ravno govorice, ki sva jih na začetku omenjala, sprožile njihovo odločitev, da ni vredno podpirati stvari, ki so v zraku. MIZKŠ je nekoliko znižalo svoj prispevek in tudi ameriška ambasada se nam je odrekla, saj odslej organizira svoje dogodke v Križankah in hoče dati priložnost drugim programskim izvajalcem.
Drugih programskih izvajalcev pa je danes v Ljubljani neprimerljivo več, kot jih je bilo takrat, ko je Trnfest štel svoja prva leta. Kaj ga še vedno loči od drugih festivalov in kaj je tista značilnost, zaradi katere ga velja obdržati?
Program Trnfesta je unikat v slovenski festivalski ponudbi. Trnfest opazuje in spremlja nove izvajalce, ki prihajajo, in jih izpostavlja. To je naša največja kvaliteta, saj vsi drugi festivali vabijo zvezde, število teh pa je v Sloveniji omejeno. Obstaja deset skupin, ki se pojavljajo po vseh festivalih in so že deset do petnajst let glavne zvezde, medtem pa slovenska scena ni proizvedla novih izvajalcev. To je narobe, zato gradimo ravno na tem, da glasbenim zasedbam in drugim umetnikom ponudimo možnost, da se predstavijo s kakovostnim programom in ne z imenom.
Izjavili ste, da Trnfest tako vzgaja tudi medije. Ali je to razlog, da ste na tiskovni konferenci zavrnili povabilo, da izpostavite izstopajoča imena festivala?
Predstavnike medijev ne sme zanimati samo tisto, kar povemo organizatorji. Glasbeni in tudi drugi novinarji si morajo vzeti za nalogo, da "prečešejo" skupine in jih sami izpostavijo. V Sloveniji manjka raziskovalno novinarstvo, zato se objave organizatorjev znajdejo v objavah vseh medijev, in to se mi zdi zelo sporno.
Letos ste vpeljali tudi novo pravilo, in sicer to, da je vstop na didžej večer mogoč samo z nakupom katerega izmed vaših artiklov - majice, zapestnice ali priponke - s katerimi obiskovalci podprejo festival. Je to korak v smer zaračunavanja vstopnic?
Ne, Trnfest je in bo vedno brezplačen. Vsi dogodki na zunanjem odru bodo vedno brezplačni.
Zakaj se pravzaprav tako oklepate pravila, da bo Trnfest brezplačen, če pa ste v finančni stiski in imate obenem zelo visok obisk? Vas je strah, da bi ta potem upadel?
Morda. Poanta našega festivala je v tem, da se neznane skupine predstavijo pred širšo množico. Če pa uvedeš vstopnino, se s tem dejansko obsodiš na manjše občinstvo. Morda določen odstotek ljudi ne bi prišel pogledat umetnikov, ki jih ne pozna. Ker delujem v drugih klubih, vem, da se tako dejansko zgodi selekcija. Vstopnina je nekakšen bavbav. Poleg tega si ne predstavljam, kako bi lahko zaprli naše dvorišče in ga nadzorovali.
V kakšnih odnosih ste s sosesko? Ravnokar sem se pogovarjala z enim izmed stanovalcev, mladim moškim, ki rad spije kakšno pivo in obišče kakšen koncert, a si kljub temu želi, da bi festival ukinili, saj zaradi neznosnega hrupa pod svojim oknom prebedi celoten mesec.
Smo sredi spalnega naselja in to je dejstvo. Bolj kot v programu je težava v obiskovalcih, ki zapuščajo prireditveni prostor in se glasno sprehajajo skozi naselje. Varnostniki so vedno tukaj, na prireditvenem prostoru prebijejo celo po 24 ur, a ne moremo od njih pričakovati, da se bodo sprehajali po celotnem naselju. Enostavno se ne moremo postaviti pred vsak vhod in preprečiti obiskovalcem, da bi tam posedali. Po drugi strani pa - če Trnfesta ne bi bilo, bi se ljudje še vedno zbirali na tem področju ob Ljubljanici in posedali pred bloki, tako kot smo to počeli, ko festivala ni bilo.
Kako vam gre s prodajanjem priponk in drugih artefaktov, s katerimi naj obiskovalci finančno podprejo festival? Predlani ste razočarano ugotavljali, da ste kljub 55.000 obiskovalcem na vsem festivalu prodali samo 300 priponk, ki sicer stanejo dva evra.
Ja, to število se ni spremenilo in upamo, da se bo letos zvišalo, ker bo nakup omogočal vstop v dvorano. Na nek način moramo prisiliti ljudi, da investirajo v nas. Prijazen nagovor, da naj dajo vsaj dva evra za celoten Trnfest, se očitno ni obnesel. Večina namreč računa, da tako spije eno pivo manj, in zato priponke ne kupi.
Se vam zdi, da so vaši obiskovalci nekoliko nehvaležni? Dejstvo, da je festival brezplačen, jemljejo kot samoumevno, potem so tukaj še pritoževanja na temo, kako je koruza draga in zakaj se koncerti tako zgodaj končajo...
Točno to, veliki večini Slovencev se to, da bodo festivali brezplačni, zdi samoumevno. K temu so pripomogle razne študentske organizacije in študentski klubi, saj ima vsaka druga vas svoj brezplačni festival. Logika ljudi je, da so festivali tam, a jih to ne zadeva. Ne vidijo stroškov in se jim zdi, da organizatorji festivalov celo živijo na veliki nogi. Kar zadeva koruzo, je ta pač luksuz. Če je nočeš kupiti, lahko še vedno gledaš prireditev.
Že drugo leto ste programski koordinator Trnfesta. Načrtujete kakšne spremembe v programu?
Ne morem spreminjati zasnove festivala, ki ima dvajsetletno zgodovino, še posebno če je ta utečena in dobra. Sicer sem imel določene programske načrte, a se jih zaradi finančnega hendikepa ni dalo izpeljati. A se mi tudi zdi, da Trnfesta ni mogoče spraviti na neko višjo raven, ker te, kjer smo zdaj, ni mogoče preseči. Če bi si kakšen drug organizator vzel Trnfest za zgled, bi celotno festivalsko sceno spravili na višji nivo. Slovenska težava je še v tem, da nam menedžerji postavljajo cene, organizatorji pa moramo kupiti njihove izdelke. Naše uporništvo je tudi v tem, da imamo proračun, kot ga imamo, in nam umetniki ne morejo postavljati cene.
Umetniki se po drugi strani pritožujejo, da so podplačani.
Odvisno kateri.
Saj tisti neuveljavljeni, ki bi jih radi podprli, najbrž še nimajo menedžerjev... ali kako?
Ne boste verjeli, ampak jih imajo. To je postal normalen del glasbene industrije. Kličejo me menedžerji skupin, ki niso nikoli nastopale, in mi postavljajo ceno. Ampak Trnfesta to ne zadeva, saj so se v zadnjih letih navadili na našo politiko. Ne samo na to, da je naš proračun omejen, ampak predvsem na to, da ne bomo gostili skupin, ki si jih ne želimo. Četudi vseh pet najpopularnejših slovenskih skupin spusti ceno ali pride zastonj. Nočemo jih, ker že vsepovsod nastopajo. Ta festival je namenjen umetnikom, ki jim je to ena izmed redkih postojank, kjer se lahko predstavijo.
Kljub temu je navada obiskovalcev Trnfesta, da vzamemo v roke program in pogledamo, kdo zapira in odpira festival - in to so bolj znane skupine.
To navado sem že lani uničil. Ne začetek ne konec Trnfesta ne izpostavljata nobene skupine.
Toda ne Fake Orchestra ne Pips Chips Videoclips niso neznani...
...vendar tudi niso Laibach (ki so predlani zaprli festival, op.p.). Niso zvezde, so pa kakovostni bendi. Laibach so bili ena redkih izjem, ki si jih je Trnfest želel. So "mainstreamovska" skupina, vendar takšna, ki razmišlja s svojo glavo o tem, kje in za koga bo nastopala. Lahko jim ponudiš dvojni honorar, toda če jim festival ni všeč, ga ne bodo obiskali. Trnfest jim je bil všeč in so skrajno spustili ceno. A oni so, kot rečeno, izjema.
