Po deževni nedelji je bil včerajšnji dan v sončnem in toplem Wimbledonu kot nalašč za celodnevno uživanje v teniških dvobojih na 12 igrišč s polnimi tribunami. Doživeli smo glasno spodbujanje, tudi s pivom v roki, kakšen otrok je celo zajokal, nekaterim so med igro zvonili telefoni, strastni kadilci so si privoščili cigareto, celo nekateri sodniki so med odmori pogledovali proti sodnicam ali z različnimi signali skušali komunicirati z ženskim delom občinstva na tribunah.

Blaž Kavčič je z odvzemom servisa že v prvi igri prvega niza dvoboj usmeril pod popolno kontrolo, zato je bil trener Blaž Trupej na tribuni povsem miren, za nasvete je bilo dovolj le nekaj gest. Če je Ljubljančan ustavil servis Vardhana, je nato dolge izmenjave žog odločal sebi v prid. Ko je dodal še agresivnost, je osvojil točko (v vsem dvoboju štiri) na servis tekmeca. Medtem ko so navijači iz Indije svojega rojaka neuspešno spodbujali, da naj tekmeca stre svojim edinim orožjem, s servisom. Tekmec Kavčiča v drugem krogu bo Španec David Ferrer, tukaj četrti nosilec, sicer pa polfinalist Pariza.

V igri Srebotnike in Klepačeve je bilo opazno, da sploh prvič igrata skupaj na uradni tekmi. Ko sta Slovenki prvi niz v podaljšani igri dobili kar s 7:0, kar je bil najboljši del njune igre, je kazalo na lahko zmago. A Gruzijki, ki sta imeli na tribuni španskega trenerja in strogega očeta Tatašvlija, sta prišli do odločilne prednosti po dvojni napaki Srebotnikove. A v tretjem nizu sta Slovenki stvari suvereno postavili na prvo mesto, kar pomeni, da ju v drugem krogu čakata drugi nosilki, izkušeni Italijanki Sara Errani in Roberta Vinci, ki sta zmagali na veliki nagradi v Parizu.

"Gruzijski sta igrali po sistemu toplo-hladno, zato je bilo težko predvidevati, kaj bosta odigrali. Za nameček je bila še sreča na njuni strani, ko sta zadevali robove, nama pa je sodnik dosodil dotik mreže z majico. Na takšen način realno nista mogli zmagati v dveh nizih. Ko je bilo pomembno, sva izkoristili priložnosti, katerih sva imeli precej več," je bila vidno zadovoljna 32-letna kapetanka Katarina Srebotnik, vneta zbirateljica značk, sicer med vsemi slovenskimi olimpijci z daleč najdebelejšim bančnim računom. 26-letna Primorka Andreja Klepač je k olimpijskemu debiju dodala: "Katarina je navajena na partnerico, ki na mreži veliko skače. Sem drugačen tip, zato je Katarina morala prevzeti to vlogo. Najina zmaga je čista kot solza. Imela sem tremo, a v ključnih trenutkih sva se sprostili in odigrali dobro."

Še preden se je Polona Hercog dobro zavedla, da nastopa na olimpijskem turnirju, je 29-letna Španka Maria Jose Martinez Sanchez, nekoč 19., trenutno pa 90. igralka sveta, že vodila s 5:0. Pred "kravato" se je rešila z dvema dobljenima igrama, ko pa je v drugem nizu znova izgubila prvo igro na svoj servis, je bil poraz neizbežen, metanje loparja ob padanju iz napake v napako pa dejanje obupa. "Španka je igrala prehitro. Ker je njena igra brez ritma, ga nisem uspela ujeti, za nameček stalno hodi na volej na mrežo in je zelo izkušena. Za uspeh sem pokazala premalo, nekaterih priložnosti za preobrat nisem izkoristila, na začetku sem bila še preveč živčna. Olimpijske igre na travi po dveh turnirjih na pesku zame niso bile idealne. Enostavno je bila priprava preslaba in prekratka. Imam veliko napak, ki jih moram popraviti za ameriško turnejo," je obveznosti do medijev v mešani coni profesionalno opravila Polona Hercog, ki je vesela, da je občutila vsaj malo olimpijskega vzdušja z bivanjem v olimpijski vasi, celo Wimbledon je bil zaradi olimpijskih barv malo manj strog in tradicionalno angleški.