"Lepo bo končati kariero z zlato olimpijsko kolajno," je dejal 38-letni kolesar. Vinokurovu je zagotovo pomagalo, da je učenec stare šole (na kolo je na prigovarjanje očeta Nikolaja prvič sedel pri 11 letih), ko so se učili in dirkali še brez radijskih zvez. Prav njegov moto, napad brez preračunavanj in navodil od zadaj iz avtomobila, je bil ključen za njegov življenjski uspeh. "Če bi le sledil skupini, ne bi imel nobenih možnosti. Če bi bilo to svetovno prvenstvo, bi bil sprint velike skupine in tudi ne bi bilo možnosti," je priznal. Na koncu je v dvoboju s Skyevim kolesarjem Rigobertom Uranom izvedel še zadnjo taktično ukano. Kar nekako je bilo videti, da dogovorno. Kolumbijec je reagiral in odigral zelo naivno. Kot bi zlato prodal, če bi imelo ceno.

Slovenci ga dobro poznajo. Leta 1996 je na dirki Po Sloveniji oblekel vse majice z izjemo rumene. Razlog? V etapi s ciljem v Kranjski Gori je padel pri spustu z Vršiča in pri tem izgubil merilnik srčnega utripa, ko pa ga je končno našel, je zaostal preveč minut za končno slavje. S Slovenci, Borutom Božičem in Janijem Brajkovičem, pa je karizmatični Vinokurov v letošnji sezoni vrtel pedala v moštvu Astana.

Je šele drugi v zgodovini z drugo olimpijsko kolajno. V Sydneyju pred 12 leti se je v trojčku kolesarjev nemškega Telekoma moral ob Janu Ullrichu in Andreasu Klodnu sprijazniti s srebrom. Verjetno dogovorno. Po nizu uspehov, ko je bil tudi tretji na Touru in je zmagal na Vuelti, je dno njegove kariere škandal iz leta 2007, ko so ga ujeli pri krvnem dopingu in je dobil eno leto prepovedi nastopanja. "Ljubim kolesarstvo. Ne želim končati kariere na tak način. Prepričan sem, da še vedno lahko zmagujem," je dejal. Da tovrstnega dopinga s tedanjimi analizami ne dokazujejo več, ker test ni zanesljiv, ni tako nepomembno. Zakulisna zgodbica govori celo o tem, da ga je v precep vzela mafija in ker ji ni želel plačati določene milijonske vsote, ga je doletelo. Ena zgodba zapisana v tujem mediju govori tudi o tem, da naj bi prišlo do zamenjave krvi s prav tako Kazahstancem Andrejem Kašečkinom. Slednji je prav tako padel na istem testu krvnega dopinga. Dopinški inšpektorji naj bi dobro vedeli, koga in kje iskati. Kašečkina so našli na počitnicah. Prav Vino in Kašečkin, o katerih so se v času vrnitve na svetovnem prvenstvu v Mendrisiu ironično šalili, da sta "krvna dvojčka", sta bila dolgo sprta in šele letos sta znova skupaj kolesarila v dresu Astane.

Za Kazahstancem se tudi vleče zgodba o zmagi na veliki klasiki Liege-Bastogne-Liege v letu 2010, ko naj bi se dogovoril z Rusom Alexandrom Kolobnevom. Njuno kasnejšo dogovarjanje, skupaj s številkami računov in vsotami, so objavili v enem od švicarskih medijev. Hekerji naj bi vdrli v njegov računalnik. Situacija na dirki je bila podobna kot v Londonu z Uranom.

Seveda o teh težkih trenutkih iz preteklosti ne želi govoriti. "Po težkih obdobjih sem se vedno vračal in dokazoval, da lahko zmagujem. Od padcev imam še vedno vstavljene kovinske ploščice. Težko je bilo. Vložil sem veliko truda. Ampak ob podpori vse družine sem vztrajal in zato je zlata kolajna še lepši trenutek, da odidem, ko sem na vrhu. Tako sem vedno želel. S smetano na torti," je s solzami v očeh napovedal konec svoje športne poti.