Zaradi izbrisa več kot deset tisoč prisiljenih v izselitev

Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov (CIIA) je sestanek v socialnem centru Rog sklicala, da bi izbrisani po sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je odločilo, da mora Slovenija izbrisanim izplačati odškodnino, tudi sami prišli do besede. Na podlagi lastnih izkušenj so našteli, kaj vse poleg stalnega prebivališča izgubiš, če si izbrisan. Predvsem, je povedal predstavnik CIIA Irfan Beširević, pa je bil sestanek pripravljalni; ko bo država začela ustanavljati odškodninsko shemo, ki jo mora uzakoniti v roku enega leta, bodo morali izbrisani natančno definirati, kaj pričakujejo.

"Do naslednjega sestanka, ki bo jeseni, se bomo dogovorili tudi, kako o možnostih za popravo krivic obvestiti tiste, ki ne živijo več v Sloveniji," je povedala sodelavka Amnesty International Slovenije in ena od izbrisanih Mirjana Učakar. Po podatkih poznavalcev izbrisa se je bilo iz države zaradi izbrisa prisiljenih izseliti (ali pa so bili izgnani) več kot deset tisoč oseb. Večinoma so odšli v države nekdanje Jugoslavije. "Obveščali jih bomo s pomočjo interneta, z organiziranjem medijskih kampanj v glavnih mestih nekdanjih jugoslovanskih republik, pa tudi prek slovenskih ambasad, če se bo mogoče z njimi dogovoriti za sodelovanje," je povedala Učakarjeva. V času prejšnje vlade, ko je bil sprejet zadnji zakon o izbrisanih, so ambasade prevzele obveščanje o pomenu tega zakona. Vendar je bila Pahorjeva vlada izbrisanim bolj naklonjena kot Janševa. Odškodnine pa so na obeh političnih polih tako ali tako travmatična tema.

Iščejo pravne podlage za pregon krivcev za izbris

Na skupščini je predstavnica Mirovnega inštituta in pravna strokovnjakinja za izbris dr. Neža Kogovšek Šalamon na poljuden način razložila pomen skoraj stostranske strasbourške sodbe. Izbrisane je opozorila, naj se za sprožanje odškodninskih postopkov ne povezujejo z odvetniškimi pisarnami in odškodninskimi podjetji, ki se z izbrisom doslej niso ukvarjala. Na skupščini so izbrisani ponovno slišali, da je najboljši naslov za to področje italijansko odvetniško podjetje Lana Lagostena Basi, ki je tudi vodilo zmagoviti primer izbrisanih v Strasbourgu.

Poleg tega pa so se izbrisani v soboto dogovorili, da bodo skušali najti pravne podlage za to, da bi tudi osebno pred sodišče postavili krivce za izbris. "Največ se govori o Igorju Bavčarju, Lojzetu Peterletu in Slavku Debelaku," je povedala Mirjana Učakar. Bavčar je bil v času izbrisa - ta je bil izveden na podlagi internih navodil z vrha, ki javnosti niso bila znana - vodil notranje ministrstvo. Peterle je bil predsednik vlade, Debelak pa je bil Bavčarjev podrejeni, ki je izbris izvrševal. Njegov podpis stoji na vrsti depeš iz časa pred izbrisom, ob izbrisu in po njem. "Kolikor vemo, so bili ljudje, ki so odločali o izbrisu, že tedaj opozorjeni, da bo Slovenija nekoč za to dejanje morala plačati. Pa so vseeno brisali," je napoved morebitnih sodnih procesov komentiral Beširević. Ne zdi se mu prav, da bi zaradi samovolje tedanjih vodilnih oseb danes morali odškodnine plačevati vsi slovenski davkoplačevalci.