Ljubljana - Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo minuli mesec med 105.630 brezposelnimi 12,8 odstotka iskalcev prve zaposlitve. V letošnjem prvem polletju se jih je v register zavoda prijavilo 4275, številka pa se bo še bolj občutno povečala v jeseni, ko se bo zaključilo tekoče študijsko leto. Letos se je sicer prvič obrnil trend navala na družboslovne smeri študija, tako da so več zanimanja imele naravoslovne in tehnične fakultete, med njimi za študij kmetijstva in agronomije, elektrotehnike, laboratorijske biomedicine, kemije in strojništva.

Še bolj kot omenjenih diplomantov pa podjetja, vsaj po Manpowerjevi raziskavi o pomanjkanju ustreznega kadra sodeč, potrebujejo kvalificirane delavce, kot so orodjarji, CNC-operaterji, varilci in strugarji. Romana Šercelj, direktorica iskanja kadrov v zaposlitveni agenciji Manpower, opozarja, da bo to dolgotrajni problem, še posebno zato, ker povsod prevladuje zanimanje za univerzitetne študije, poklicno izobraževanje pa ostaja v ozadju. Poleg tega, da teh kadrov primanjkuje, pa se delodajalci soočajo še z upokojevanjem kvalificiranih delavcev, tako da je deficit vedno večji. In kako se na stanje v gospodarstvu in tegobe delodajalcev odziva država? "Ministrstvo izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) v samo število predlaganih razpisnih mest, kot so jih posredovale univerze in samostojni visokošolski zavodi, do sedaj ni bistveno posegalo," priznavajo, ob tem pa hitijo pojasnjevati, da so na ta način "upoštevali tako njihovo avtonomijo kot najboljše poznavanje lastnih kadrovskih, materialnih in finančnih zmožnosti, pa tudi stanje povpraševanja po posameznem študiju".

Dodajajo, da država naravoslovje že vrsto let spodbuja na različne načine, ministrstvo sodeluje z visokošolskimi zavodi in ministrstvom za delo, spremljajo tudi analize trga dela. "Vendar pa je treba izpostaviti, da izkušnje kažejo, da se ne glede na spodbude in usmeritve države posamezniki še vedno vpisujejo v skladu z lastnimi preferencami in ob upoštevanju lastnih finančnih ter socialnih okoliščin," pojasnjujejo na ministrstvu, kjer menijo, da stanje na trgu dela čez štiri ali pet let, ko bo nanj vstopila letošnja generacija študentov, ne bo več enako. To je, kot kaže, eden od razlogov, zakaj omejevanju vpisa v programe, kjer je že zdaj preveč študentov ali diplomantov, kot je po njih povpraševanja na trgu dela, ne dajejo veliko pozornosti. Drugi pa, da morajo biti sami diplomanti bolj aktivni pri utiranju karierne poti in neprestano razvijati sposobnosti, spretnosti in znanja, s katerimi si bodo izborili svoj prostor na trgu dela. Si pa pri tem nalogo in ključno vlogo vendarle zastavlja tudi samo ministrstvo. "Iz krize se lahko izvijemo samo z inovacijami, novimi idejami, ki bodo našle uporabno vrednost v gospodarstvu, in seveda z znanjem. Zato je nujno opredeliti razvojne prioritete, kar mora biti rezultat skupnega razmišljanja države, univerz in gospodarstva. Ta povezava je bila doslej prešibka, zato mora biti MIKZŠ razvojno usmerjeno. Med državo, gospodarstvom in sfero znanja mora teči dialog," je prva od nalog, ki si jo nalagajo, druga pa ustvarjanje pogojev, da visokošolska in znanstveno-raziskovalna sfera ne bo "sama sebi namen, temveč bo resnično bistveno prispevala k ciljem razvoja in blaginje slovenske družbe". S tem mislijo predvsem na več neposrednega sodelovanja med akademsko sfero in podjetji ter spodbujanje ustanavljanja spin-off podjetij, kar še vedno ovirajo številne birokratske ovire.

Za čimprejšnjo zaposlitev mladih bi bilo smiselno oblikovati tudi programe, ki bodo delodajalce spodbujali, da bodo mlade v delovni proces vključevali že med šolanjem. Kako bi to lahko zaživelo v praksi, na ministrstvu pojasnjuje, da bi bilo treba delodajalce v večji meri vključiti v oblikovanje izobraževalnih programov, s čimer bi zmanjšali razkorak med izobrazbo diplomantov in potrebami trga dela. Seveda pa pri tem ne gre pozabiti niti na vlaganje in razvoj v že zaposlene v podjetjih, še menijo na ministrstvu za izobraževanje.