Zdaj tam že dve leti zeva prazna gradbena jama, zemljišče pa je pred kratkim prešlo v last podjetja Iskra Impuls iz Kranja. Tamkajšnji stanovalci pa trdijo, da so bile njihove, sicer starejše hiše, do začetka Energoplanovih rušitvenih del v dobrem stanju, zdaj pa se pod svojo razpokano "streho" ne počutijo več varno.
"Ker vemo, da lahko gradbeni posegi vplivajo na sosednje hiše, smo od začetka del izvajali nadzor tako nad objektom kot sosednjimi stavbami s pomočjo tridimenzionalnih reperjev, iklinometrskih meritev in nadzorom nivoja talne vode. Pomiki v gradbeni jami so bili ves čas gradnje znotraj dopustnega, torej ne bi smeli vplivati na sosednje objekte," so razložili na Energoplanu in dodali, da so začeli spremljati sosednje objekte še pred rušenjem tovarne Slovenijavino. Aprila 2010 so skupaj s certificiranim inštitutom celo izvedli komisijski pregled vseh sosednjih objektov, od katerih jih je bilo kar nekaj v slabem stanju, med njimi tudi stavbi, kjer živijo ogorčeni stanovalci. Pregled stavb so decembra istega leta in aprila lani ponovili in ugotovili manjše spremembe na objektih, ki pa po zagotovilih inštituta niso nujno posledica njihove gradnje, saj so bili tresljaji pod najvišjo dopustno vrednostjo.
V zvezi s tresljaji si je leta 2010 gradbišče ogledal tudi gradbeni inšpektor. "Ugotovili smo, da je podjetje Energoplan izvedlo ukrepe glede razpok, tresljajev in posedanja. Investitor je takrat opravil tudi razgovore z okoliškimi stanovalci in zato postavil plombe na obstoječe razpoke in stanovalcem prek gradbenega inštituta ZRMK tudi zagotovil ustrezen nadzor stanja razpok," so povedali na inšpektoratu za promet, energetiko in prostor ter dodali, da lahko stanovalci uveljavljajo odškodninske zahtevke po sodni poti, če menijo, da so Energoplanova gradbena dela na njihovih objektih povzročila škodo.
