Poznavalci dvomijo, da bo uspešen, prav tako pa falcona doslej ni nihče najel, čeprav bi ga po sklepu vlade lahko. Odkar ga ima agencija za civilno letalstvo v upravljanju, je bilo letalo le trikrat v zraku.

Vrednost falcona je v tem trenutku ocenjena na 12,6 milijona evrov, natančneje, ponudbe zanj ne smejo biti nižje. Čeprav je ta cena za skoraj štiri milijone evrov nižja glede na ceno iz prejšnjega poskusa prodaje, poznavalci letalstva zaradi razmer v panogi tudi tokrat ne verjamejo, da bo vlada pri svoji nameri uspešna. "Letalska industrija deluje po principu, da poskuša prodati letalskim družbam večje število letal hkrati, saj nakupi posameznih letal niso več aktualni. Razumem vladno željo, da se letalo proda, vendar nisem prepričan, da bi bil kdo pripravljen kupiti falcona za takšno ceno. Če se ga tako dolgo prodaja in je vlada pri tem neuspešna, morebitni resni kupci samo čakajo, da cena še dodatno pade," trenutne razmere v letalski panogi pojasnjuje eden izmed naših sogovornikov.

Spomnimo, da naj bi se za nakup vladnega falcona pred dvema letoma zanimala turška vlada in letalski prevoznik Turkish Airlines, a le v primeru, če bi bila vlada pripravljena krepko spustiti ceno: od 6,9 milijona do 8,9 milijona evrov bi odšteli zanj, takratna ocenjena vrednost letala pa je znašala nekaj več kot 16 milijonov evrov. Po besedah našega sogovornika poleg tega v Sloveniji obstaja nekaj ponudnikov poslovnega letalstva, vendar ni nihče izmed njih toliko močan, da bi falcona odkupil, glede na raznovrstnost flote, s katero razpolaga Adria (trinajst letal), pa zanj niti nacionalni prevoznik menda ni zainteresiran.

Delovna skupina, ki se je pred leti ukvarjala s prihodnostjo falcona, je po vseh propadlih poskusih za prodajo in najem pretehtala različne možnosti, med drugim tudi to, da bi letalo upravljali na ministrstvu za obrambo oziroma agenciji za civilno letalstvo, vendar so na koncu ugotovili, da ne razpolagajo z ustreznimi kadrovskimi, materialnimi in finančnimi zmogljivostmi. "Vse storitve vzdrževanja in ohranjanja plovnosti izvajajo zunanji izvajalci. Od februarja 2009 do konca leta 2011 so stroški vzdrževanja in upravljanja letala znašali več kot 1,2 milijona evrov. Pri tem je treba poudariti, da se letalo v tem času ni uporabljalo za prevoze potnikov in da se stroški nanašajo izključno na upravljanje letala in zagotavljanje vzdrževanja in ohranjanja plovnosti letala," so nam sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Stroški vzdrževanja falcona so tako v letu 2009 znašali 276.970 evrov, v letu 2010 515.512 evrov, v letu 2011 pa 472.962 evrov. "Skupnim stroškom je treba prišteti še plačilo DDV v višini 2,522.525,41 evra ob prihodu letala v Slovenijo. V letu 2012 znaša ocenjena vrednost za vzdrževanje in ohranjanje plovnosti letala 372.500 evrov," so nam še pojasnili na Ukomu. Na drugi strani pa naši sogovorniki poudarjajo, da bi se ustrezen kader dalo izšolati, vendar bi falcon z vpisom v vojaški register postal neaktualen, ker ga vlada ne bi mogla več uporabljati v komercialne oziroma civilne namene.

Poznavalci razmer v letalstvu so kljub visokim stroškom za vzdrževanje letala še vedno prepričani, da bi ga morala vlada uporabljati. "Če je letalo že v floti, naj se ga tudi izkorišča. Imeti letalo na tleh in ob tem še plačevati določene stroške je najdražja varianta. Še posebno zato, ker je slovenska oblast ves ta čas plačevala stroške za najeme letal in redne linije. Če so ga že pripeljali, bi ga morali tudi uporabljati," pravi naš so govornik.

Kabinet predsednika vlade je tako za najem zasebnih letal pri ponudnikih Linxair, Adria Airways in GIO Letalstvo med letom 2009 in marcem 2012 porabil 454.067 evrov, za redne letalske linije pa okoli 105.000 evrov. Na drugi strani je urad predsednika države med letoma 2008 in 2012 za najem letal porabil skupaj nekaj več kot 900.000 evrov, za letalske vozovnice pa približno 345.000 evrov. To pomeni, da sta samo urad predsednika države in premierjev kabinet v nekaj letih za najeme letal in letalske vozovnice skupaj porabila skoraj dva milijona evrov.


Ob tem velja dodati, da zaradi nejasnih podatkov, ki smo jih prejeli od Ukoma, stroške posameznih ministrstev za najeme letal in letalske vozovnice nismo upoštevali. Je pa na primer ministrstvo za obrambo, ki poleg rednih linij uporablja tudi zmogljivosti transportne ga letala Slovenske vojske, v istem obdobju za redne letalske linije porabilo nekaj več kot 105.000 evrov (največ v primerjavi z ostalimi ministrstvi), med tem ko je najem letala izkoristilo enkrat. "To možnost smo izkoristili zaradi ča sovne zgoščenosti dogodkov v treh različnih državah in slabe letalske povezave do španskega Cadiza in iz Cadiza do Istanbula. V delegaciji je bilo skupaj s takratno ministrico osem oseb, stroški najema pa so znašali 31.591 evrov," so nam pojasnili na obrambnem ministrstvu. Spomnimo, da je želela vlada Boruta Pahorja ob koncu svojega mandata in po vseh propadlih scenarijih falcona dati v najem za pet let, najugodnejši najemnik pa bi moral poleg upravljanja letala najvišjim predstavnikom države – predsedniku države, vlade in državnega zbora – zagotavljati prevoze po ekonomsko upravičeni ceni. Na koncu je tudi ta poskus, da bi se vladni sokol rešil pri silnega gnezdenja v 2,3 milijona evrov vrednem brniškem hangarju, padel v vo do, saj vlada, ki opravlja tekoče posle, za take manevre ni imela pooblastil.