Še približno 40 drugih vodilnih delavcev, med njimi dva iz Japonske, je bilo ranjenih v nasilnem uporu delavcev po neuspešnih sindikalnih pogajanjih zaradi odpustitve enega med njimi, potem ko naj bi ta po trditvah vodstva podjetja žalil enega od preddelavcev. Sindikat je stopil v bran svojega člana, trdno prepričan, da je bil ta žrtev preddelavčevih sramotitev, in to na kastni osnovi, ki je v Indiji še zelo živa. Tovarna Maruti Suzuki, ki je izdelovala dobrega pol milijona avtomobilov na leto, je zdaj do nadaljnjega zaprta, saj so jezni delavci demolirali tudi njene proizvodne dele, upravno zgradbo pa zažgali, potem ko so se vodilnih lotili z lesenimi in železnimi palicami. Z njimi so pobili tudi kadrovika Deva, ki nato ni mogel ubežati požaru in je v njem še živ zgorel.

Nasilni delavski protesti so v Indiji vse pogostejši, povod zanje pa niso nujno razmere v samih tovarnah, ampak tudi v rastočih življenjskih stroških, ki ji silijo, da delajo dlje za denar, za katerega na koncu dejansko dobijo manj. V zadnjih treh letih so v omenjeni tovarni trikrat s stavko prekinili delo, v četrto pa jim je zaradi na oko drobnega incidenta prekipelo do prave morilske vneme. Nekaj podobnega se je letos zgodilo v jeklarni v Balangirju, kjer so razjarjeni delavci direktorja zažgali v njegovem avtomobilu. Pri tem so pokazali toliko usmiljenja, da so iz njega izpustili dva sopotnika, nato pa pritaknili ogenj.

Seveda v teh hudih časih, ko odpovedi dežujejo tudi v nekdaj docela varnih javnih službah, delavske pravice pa kopnijo hitreje kot spomladanski sneg, ne hujskamo k indijski delavski grobosti. Opozarjamo samo, da potrpljenje vendarle ni božja mast, ki jo je mogoče predpisovati venomer.

Nidžab TV v Egiptu

Padec Mubaraka odprl delovna mesta ženskam v oblačilih, ki jih medtem v Evropi počasi prepovedujejo

Poimenovana po eni od žena preroka Mohameda je v Egiptu luč sveta ugledala Maria TV. Namenjena je izključno ženskam, vodijo jo ženske, ves program ustvarjajo ženske in mu dajejo tehnično podporo. Vanjo v oddajah niti prek telefonskih klicev ne bodo pripustili moških. Za arabsko popomladni Egipt pomeni še eno novost, na omenjenem televizijskem programu, ki zdaj šest ur na dan oddaja na ultrakonservativnem kanalu Umma, oblačilni kodeks striktno zahteva nidžab, popolno pokritost telesa z izjemo oči.

Priprave na začetek oddajanja so trajale več mesecev, v eter pa je Maria stopila ob ramadanu. Po navedbah programske direktorice El-Šejke Safa Refaj je njihov cilj prenesti muslimanskim ženskam prerokove nauke in dejanja. Pravi, da še sam obstoj televizijskega programa v nidžabu priča o tem, kaj vse se je spremenilo v državi po padcu Mubaraka, saj so bila prej vrata večine služb ženskam v tem muslimanskem oblačilu praktično nedostopna, podobno pa je veljalo za izobraževanje, saj na javnih univerzah ni bilo dovoljeno opravljati izpitov v nidžabu. Glede televizijske specifike voditeljstva pa pravi: "Rekli so mi, da ne bo delovalo brez potrebne govorice telesa. Zven mojega glasu lahko izrazi moja čustva in reakcije," in zavrača namige, da bi svoj program lahko mirno prenesle na radijske valove.

Za časa Mubaraka je prepoved dela na egiptovski državni televiziji veljala tudi za ženske, ki so nosile mnogo bolj razširjeno naglavno ruto. Refajeva je zdaj napovedala, da bodo na njihovi televiziji, če bodo gostje oziroma strokovnjakinje ženske, ki ne nosijo nidžaba, morale le-tega začasno nadeti ali pa bodo njihovo podobo prekrili. Sodobni hitro spreminjajoči se svet je res nenavaden. Evropa je navdušena nad arabsko pomladjo, a je hkrati njen del že uzakonil prepoved nidžaba, drugi pa o tem razmišlja. Očitno unifikacija sveta teče po načelu, da bolj ko smo si naenkrat blizu, dlje smo si narazen. Kar nam dokazuje še ena iz Nemčije razširjena evropska (verska) polemika, namreč tista o prepovedi obrednega obrezovanja dečkov.

Kazenski pregon za Goro Brokeback

Ukrajinski poslanci spisali zakon proti spodbujanju "nenormalnega življenjskega stila"

"Obvarovati moramo moralo, duševno in fizično zdravje nacije. Ustaviti moramo propagiranje, pozitivno prikazovanje in publiciteto tega nenormalnega življenjskega stila," vztraja Pavlo Ungurian, eden od šestih avtorjev zakona iz ukrajinskih poslanskih klopi, katerega cilj je prepoved televizijskega in filmskega prikazovanja homoseksualnosti ter gejevskih parad ponosa in drugega javnega zagovarjanja istospolnih odnosov, če to lahko doseže mladoletne osebe.

Homoseksualnost je bila v Ukrajini dekriminalizirana s padcem komunizma, sovražni odnos do tovrstnih zvez pa se praktično ni spremenil. Če bo zakon sprejet, bo država, ki ji je med evropskim nogometnim prvenstvom vendarle uspelo krotiti svoje rasistične in ksenofobne skrajneže, stopila še korak stran od evropskih vrednot, h katerim (bojda) stremi. Predlog zakona, ki bi ga predlagatelji radi spravili skozi zakonodajno proceduro še pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami, predvideva celo do petletno zaporno kazen za nespoštovanje prepovedi, ki bi, denimo, zajela tudi romantično zvezo kavbojev v filmu Gora Brokeback ter televizijske serije, fotografije ali razstave s kakršnim koli pozitivnim sporočilom o homoseksualnosti. Da ne gre zgolj za obskurno zadevo, ki jo v parlamentarizmu zna sprožiti kakšen zadrt predstavnik ljudstva, kaže dejstvo, da so pisci zakona zbrani iz tako rekoč vseh poslanskih skupin. Med njimi je tudi Jurij Mirošničenko iz stranke regij, katere častni vodja je ukrajinski predsednik Viktor Janukovič. Ta o uzakonjanju homofobije modro molči, morda tudi zato, ker je homoseksualnost v Ukrajini prava tabu tema. Po trditvah Anastasije Živkove, gejevske aktivistke, le vsak osemdeseti homoseksualec ne skriva svoje spolne usmerjenosti, velika večina pa jo skriva tudi pred družinskimi člani in seveda sodelavci. In ko Unguriana ob splošnem duševnem in siceršnjem zdravju nacije najbolj skrbi aids (stopnja širjenja te bolezni je v Ukrajini med najvišjimi na svetu, z 1,3 odstotka obolelih prebivalcev pa najvišja v Evropi), mu razvojni program Združenih narodov sporoča, da bo "državno podprta diskriminacija" gejevstva, lezbištva in transseksualnosti samo spodbudila širitev te bolezni, saj ne bodo na voljo prave informacije o preprečevanju in življenju s to boleznijo, ki se zvečine širi s spolno aktivnostjo. Ker je med 360.000 obolelimi za aidsom v Ukrajini kar četrtina najstnikov, ima lahko ravno ta neinformiranost skupaj s ponovnim kriminaliziranjem in predvsem prikrivanjem homoseksualnosti resne posledice za splošno zdravje tamkajšnjega naroda, ki tako skrbi poslance.

Bogatitev urana v Sloveniji

Eksil nadškofa je videti kot prebeg iz civilnega v kanonsko pravo

Objektivno se je bilo ta teden težko izogniti Alojzu Uranu, bivšemu ljubljanskemu nadškofu in njegovemu domnevnemu izgonu iz Slovenije. Na koncu je videti, da se cerkveni dostojanstvenik svobodno odloča o podrejanju neki skupnosti (teolog Štuhec), njegova dejanja pa presoja vrh te skupnosti in ne (božje) ljudstvo. No, (pre)sodba v imenu ljudstva je tudi sicer preteklost, zdaj se izreka v skladu z dokazanimi kršitvami zakonodaje in drugimi sodnimi procesi. Denimo, s procesom ugotavljanja očetovstva, zanemarjanja ali izogibanja tej dolžnosti z alimenti vred itd. Nadškofov prostovoljni eksil po nareku njegove cerkve je videti kot prebeg iz civilnega v kanonsko pravo, a ker ne vemo, zakaj, tega zvečine nismo opazili. Upati je, da ne bo tako prebegnil paroh pravoslavne cerkve z domnevnimi pregrehami ob tuzemsko in tudi božjo postavo ter da ne bo komu prišlo na misel sožitje civilnega in šeriatskega prava. Takšna bogatitev življenja v skupnosti je podobno nevarna kot obogateni uran.