»Menim, da je pristop vlade, da se reformira trenutne davčne modele za male podjetnike v smeri pavšalne obdavčitve, korak v pravo smer in da je pričakovano zmanjšanje prilivov za približno 4,3 milijona evrov – kot so zapisali v Financah – v državni proračun iz naslova dohodnine ter davka na dobiček upravičeno. Nova ureditev naj bi bila davčno ugodnejša predvsem za okoli 5.200 fizičnih oseb z dejavnostjo, še vedno pa mislim, da obstaja še veliko večji potencial posameznikov, ki bi lahko najprej pomagali sebi in hkrati prispevali tudi v državni proračun. Vladi tako predlagam, da poleg reforme trenutnih modelov vpelje še dodatne komplementarne modele z namenom, da se aktivira čim večja maso posameznikov. Potencialno aktivnega prebivalstva v Sloveniji je nad milijon posameznikov in če bi si vsakdo lahko prislužil še par sto evrov na mesec, govorimo o potencialu nad 2 milijarde evrov na leto oziroma sedem odstotkov slovenskega družbenega bruto produkta. Prilivi v državni proračun pa bi se tako po moji oceni lahko povečali za 240 milijonov evrov na leto,« izpostavlja Bavdaž. 

Koncept modela je pregledala tudi dr. Mateja Drnovšek, izredna profesorica na Katedri za podjetništvo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. „Na prvo oko je konceptna ideja zelo privlačna. Kako zelo bi se model obnesel v praksi? Preveriti je potrebno nekaj izhodiščnih predpostavk, oceniti celotno družbeno korist vpeljave in napraviti preračune, povezane s finančnim okvirjem modela. V tem procesu bi se lahko učili iz izkušenj dobrih praks, ki že obstajajo v svetu in so, vsaj na prvi pogled, podobne ideje že praktično uvedli,“ pojasnjuje dr. Mateja Drnovšek.

Ideja mikropodjetništva sicer izhaja iz Indije, kjer so vpeljali sistem mikro posojil preko Grameen banke, spominja dr. Mateja Drnovšek.  „Na osnovi izkušenj lastnega dela se ne morem v celoti strinjati z avtorjevimi izhodiščnimi premisami, povezanimi z vrednotami in splošno podjetniško kulturo Slovencev. Po zadnjih raziskavah mednarodnih institucij, kot so na primer IMD, WEF, GEM, je sicer slovenska družba v splošnem slabo dojemljiva za "tuje" ideje in spremembe, vendar pa je podjetništvo kot potencialna karierna izbira vse pogostejša. Dobro pa je, da se tudi v našem prostoru načenjajo podjetniške teme, ki so povezane z manj glamuroznimi oblikami podjetništva, kot so socialno podjetništvo, mikropodjetništvo in podobno,“ je še med drugim ocenila dr. Mateja Drnovšek.

Koncept modela v celoti najdete na http://www.dnevnik.si/zaposlitve_in_kariera/aktualno/1042534880, povzemimo pa le nekaj njegovih značilnosti:
* Primeren je za vse (nezaposleni, zaposleni, upokojenci, študenti), ki bi bili pripravljeni sami poskrbeti za dodaten zaslužek v velikosti par sto evrov, in sicer preko svoje dejavnosti (na primer izdelava nakita, masaža, prevajanje, izobraževanje starejših ali otrok, osnovna hišna opravila, košnja trave, beljenje itd.).
* Najvišji mesečni zaslužek je lahko 300 evrov, davčna obremenitev pa 10 odstotkov. Ta se ne prišteva v dohodninsko osnovo ter je dovolj nizka, da jo lahko ponudnik, po vzoru DDV, prevali na kupca. Posameznik sicer lahko tudi prebije omenjeno mejo, vendar je davčna stopnja v tem primeru bistveno višja, da se mu v tem primeru splača poslovati na drugačen način (npr. odpreti s.p.).
* Račun se izdaja na preprostem obrazcu – kot tiskovina ali prek posebne aplikacije na prenosnem telefonu, prek katere prejemnik prejme »SMS-račun«.
* V primeru izdaje računa prek mobilnika je račun že zaveden v davčnem sistemu, račune na papirju pa izdajatelj prijavi prek spletne aplikacije ali klicnega centra. Sistem uporabniku konec meseca avtomatsko pošlje položnico za plačilo davka – seveda samo v primeru, da je podjetnik v preteklem mesecu kaj zaslužil.
* Pri dejavnosti izvajalec nima posrednika kot na primer pri študentskem delu, ampak sam išče priložnosti na trgu. Model omogoča dodaten zaslužek brez začetnega vložka v dejavnost in fiksnih mesečnih stroškov.