Pri zadnjih volitvah organov KGZS se je ponovno pokazalo, da članstvo take organiziranosti zbornice ne jemlje resno. Šestnajstodstotna volilna udeležba, s tem da je vsak član lahko volil doma in glasovnico brezplačno poslal po pošti, dokazuje, da tako organizirane zbornice ne potrebujemo. Takšna koristi le funkcionarjem, ki pa jo vztrajno zagovarjajo, kmetje pa od nje pravzaprav nimamo nič.

Še več. V nastali situaciji, ko je zbornico spet prevzela Vriskova Kmečka lista, smo kmetje postali talci, saj je predsednik SLS g. Žerjav Vriska zaradi njegovih moralno spornih dejanj izključil iz stranke, z njegovimi zagovorniki pa zamrznil odnose. Glede na to, da je novi predsednik zbornice Cvetko Zupančič, tudi Vriskov podpredsednik na zadružni zvezi in velik zagovornik njegovega početja, praktično kmetje, obvezni člani KGZS nimamo sogovornika z vlado, kar pa je temeljni namen zbornice. Moto "nič o kmetu brez kmeta" je tako le iluzija, ki je v takem stanju ni mogoče uveljavljati.

Kmetijstvo je takoj dobilo tudi prvo klofuto s strani vlade, saj je s spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih ukinilo plačilo nadomestila investitorjem, s čimer bo šlo v izgubo še več kakovostnih kmetijskih površin, kot jih gre do zdaj, ko praktično izgine ena povprečna kmetija na dan. KGZS seveda na to ni niti reagirala. Sicer pa, zakaj bi le? Osvojili so položaje, po pripadnosti razdelili še fotelje in tako je ugrabitev zbornice praktično končana.

Da bo stvar jasna, moja kritika je usmerjena predvsem na voljeni del zbornice, ne pa na zavode in strokovne službe, ki so njen sestavni del in dobro opravljajo svoje poslanstvo.

Nikjer ni programa, nikjer vizije razvoja, nikogar ne skrbi drastičen trend samooskrbe ali tako nizka udeležba na volitvah, kar je pravzaprav grozljivo. Predsednik Zupančič je v svojem nastopnem nagovoru sicer poudaril, da bo močan pogajalec le, če bo imel za seboj večino kmetov, ampak volitve najbolj nazorno pokažejo realno podporo.

Ob 16-odstotni volilni udeležbi se je nadalje pokazalo, da zmagovito koalicijo pravzaprav podpira le 8 do 10 odstotkov volilcev, kar je le malo več, kot je funkcionarjev in funkcionarčkov v zbornici, tako da se bo predsednik težko skliceval na široko podporo, saj je njegova legitimnost majava. Tudi njegov poziv k složnemu sodelovanju gre razumeti predvsem tako, da delajte tako, kot bom jaz rekel, pa bomo složni. Še posebno sprenevedava pa je njegova izjava o profesionalnem vodenju zbornice, o kateri naj bi še razmislil. Saj mu je njegov predhodnik g. Smrkolj lepo poslal, in smo lahko veseli, če si tudi on ne bo poleg zajetne plače omislil še osebnega šoferja.

Sicer pa iz njegovih dosedanjih aktivnosti ni zaznati kakšne pretirane vneme za podporo kmetom in kmetijstvu. Kot državni svetnik, g. Zupančič že drugi mandat zastopa kmete, pa ni zaslediti, da bi kdaj javno zagovarjal interes kmetov. Praktično ga tam ni opaziti kljub veliki problematiki, ki preplavlja slovensko kmetijstvo. Nasprotno pa svojo aktivnost udejanja na zadružni zvezi, kjer kot podpredsednik zagovarja moralno sporna stališča predsednika Vriska, kakor tudi neučinkovito povezovanje zadrug, na kar opozarjajo mnogi strokovnjaki iz kmetijstva in ekonomije.

Tudi na področju političnih referenc se g. Zupančič nima s čim pohvaliti, saj je njegova SLS v Ivančni Gorici imela ob njegovem prevzemu šest občinskih svetnikov, zdaj pa sta le še dva. Pohvali se tudi s petim mandatom predsednika v KZ Stična, vendar na tem mestu vztrajno ignorira inovativne predloge. Da pa zadruga preživi, po potrebi prodaja premoženje, ki so ga ustvarili naši predniki, da se tako obdrži nad gladino.

Z upoštevanjem navedenih dejstev nimam nikakršnega upanja, da bo KGZS pod vodstvom g. Cvetka Zupančiča uspešnejša ali bistveno drugačna, da bi k sodelovanju pritegnila tistih 84 odstotkov volilcev, ki na minulih volitvah niso oddali svojega glasu. Zato bom pospešil vse aktivnosti v smeri prostovoljnega izstopa iz te neučinkovite in z raznimi lobiji prežete združbe.

Seveda bi bil lahko tudi tiho kot večina slovenskih kmetov, katere mislim, da bi lahko zaobjeli v tistih 84 odstotkov, ki niso volili. Vendar smo si s priborjeno demokracijo naložili tudi dolžnost, da glasno povemo, kar ni prav, saj le tako demokracija lahko normalno deluje. Rezultati našega kmetijstva kažejo, kam so nas pripeljali dosedanji povzpetniki, ki smo jim spet v večini tiho prikimavali, tako da smo si za stanje, kakršno imamo, pravzaprav krivi kar sami.

Lojze Podobnik, kmet, Ivančna Gorica