Reševanje krize bo potekalo v več korakih. Poleg vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo so v IJP in ZR mnenja, da je tudi zakon o uravnoteženje javnih financ (Zujf) nujen za vzpostavitev ravnovesja v proračunu. Predsednik sveta IJP ekonomist mag. Bernard Berščič ocenjuje, da bi se pozitivne posledice transparentnega izvajanja zakona lahko pojavile v drugi polovici letošnjega leta. "Če bi se vlada, civilna družba in opozicija vzdržala reviziji Zujfa, bi se proračunski primanjkljaj v letošnjem letu prepolovil," je dodal Berščič.

Nujen je vnos fiskalnega pravila v ustavo. Po njihovem mnenju bi omejili vsakršno oblast pri zadolževanju, hkrati pa bi si povrnili status finančnega zaupanja na tujih trgih. Berščič je dogovor o prestavitvi datuma glasovanja videl kot neuspeh. Po njegovem mnenju se nekatere politične stranke in interesne skupine ne zavedajo, da je ta vpis, poleg Zujfa prvi korak k rešitvi krize.

"Od 2008 do 2011 smo podvojili javni dolg. Najhujše pri tem je, da smo izgubili kredibilnost na mednarodnih finančnih trgih. Tako smo se zadolžili, da bi Slovenija v obdobju deset let morala vsako leto prikazovati eno milijardni proračunski presežek, zato da bi stanje javnih financ povrnilo na primerljivi ravni iz leta 2008," je zaskrbljeno povedal Berščič. Kot poenostavljeno, pa je še dodal, da je: "Zlato fiskalno pravilo enostavno, da ne moremo trošiti več, kot ustvarimo." Povedal je še, da se po tveganosti slovenski javni dolg umešča tik za španskega, ki je trenutno pod pritiskom evropske skupnosti.

Zakaj je vpis potreben v ustavi? Po besedah govorcev mora biti takšno pravilo nujno zapisano na najvišji družbeni ravni, kar pa predstavlja ustava. Ustavna raven zagotavlja, da nobena od oblasti ne bo mogla izkoriščati ali pa se ne držati pravil. Ustavni pravnik dr. Matej Avbelj fiskalno pravilo vidi, kot nekaj, kar je neizpodbitno povezano z ustavo: "Naša ustava ureja javne finance, zlato pravilo se dotika javnih financ, zato popolnoma sodi v ustavo." Ko je Slovenija ratificirala fiskalni pakt, ki hkrati ureja tudi fiskalno pravilo, smo se zavezali, da bomo zlato pravilo vpisali v ustavo ali dokument, ki je na ravni ustave. V primeru, da bi pravilo napisali na zakonsko raven, bi bila večja verjetnost nespoštovanja pravila.

"Mi imamo ravnoteženost javnih financ že sedaj zapisano v zakonih. Nismo je spoštovali, zato je v smislu ustavnega prava, samoomejitve, zapis v ustavo nujen," je razložil Avbelj. Med drugimi se je Avbelj dotaknil teme, ki govori o odsotnosti sankcij v primeru nespoštovanja ustavnega zapisa. To temo so – po njegovem - odpirali nasprotniki vpisa. "Sankcije so predvidene. Bodisi ustavna obtožba bodisi interpelacija, oziroma sankcije se nam bodo zgodile z vidika mednarodnih finančnih trgov," je dodal Avbelj

Slovenija je druga država članica EU po vrsti, ki je ratificirala meddržavno pogodbo fiskalni pakt. Ta ureja tudi vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo oziroma v notranjepravni red. Slovenija mora tako zagotavljati dejansko učinkovito objektivno spoštovanje pogodbe. Ta pogodba zahteva pozitivne korake za realizacijo njenih ciljev. To pa je po besedah govorcev najverjetneje izpeljati z vpisom v ustavo. S tem pa bi se prikazali kot verodostojen evropski partner.