Dogovor predstavnikov parlamentarnih strank o odložitvi sprejemanja fiskalnega pravila na jesen Brščič vidi kot neuspeh. Pojasnjuje, da "nekatere stranke ne uvidijo zagatnosti ekonomskega položaja" in opozarja, da je Slovenija izgubila kredibilnost na mednarodnih finančnih trgih.

Po njegovih besedah moramo zato spremeniti način vodenja fiskalne politike. Kot pravi, je prvi del te naloge vlada že opravila s sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ, zaradi katerega si lahko obetamo razpolovitev proračunskega primanjkljaja.

Drugi del naloge pa je, kot pojasnjuje, vpis fiskalnega pravila v ustavo. To sicer po njegovih ocenah ne bi bila odrešitev, bi pa pomenilo signal mednarodnim trgom, da Slovenija izvaja radikalen obrat v fiskalni politiki. "Prepričan sem, da bi mednarodni finančni trgi v doglednem času to nagradili," pravi Brščič. Z odložitvijo tega na jesen se bo po njegovih besedah to zavleklo in tako se lahko že jeseni znajdemo na robu plačilne nesposobnosti.

Tako kot Brščič tudi Avbelj poudarja, da je fiskalno pravilo treba zapisati v ustavo, saj se je država k temu zavezala. Na navedbe nekaterih, da bi lahko pravilo vpisali tudi v ustavni zakon, Avbelj odgovarja, da pri nas takšnih zakonov nimamo.

Kot napoveduje Avbelj, nas jeseni čakata še dve pomembni vprašanji. Eno je ustavna presoja varčevalnega zakona, na katerega se "napad" ni zgodil s strani tistih, ki so prikrajšani, ampak ga napadajo določene privilegirane skupine, je dejal. Sprašuje se, ali bo ustavno sodišče omogočilo reforme v družbi ali jih bo preprečilo.

Prav tako pa bo jeseni po njegovih besedah odprto vprašanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Avbelj opozarja, da nekateri Slovenijo vidijo kot tisto, ki postavlja blokado Hrvaški pri vstopu v EU. Poudarja pa, da tu ne gre za "nagajanje", temveč da mora Slovenija vztrajati pri spoštovanju mednarodnih obveznosti in izpolnjevanju zavez, ki jih je dala Hrvaška.

Brščič je komentiral tudi potegovanje nekdanjega premiera Boruta Pahorja za mesto predsednika. Nagrajevati osebo, ki je tako zadolžila Slovenijo, z najvišjim položajem v državi, je po njegovih ocenah neprimerno ali še kaj hujšega. Dodaja pa, da je ta odločitev v rokah državljanov.

Boštjan M. Turk iz Zbora za republiko je na novinarski konferenci stanje v državi primerjal z olimpijskimi igrami, za katere po grški tradiciji velja, da med njimi utihne orožje in si sprte strani sežejo v roke. Prav to po njegovih besedah potrebujemo tudi v Sloveniji.