EU je v postopku sprejemanja prenovljene skupne ribiške politike, ki ureja ribiško ladjevje vseh držav EU, ne glede na to, kje ribarijo. Ureja, kdo lahko izvaja ribolov ter kaj, kje in kako dolgo je dovoljeno loviti, na svoji spletni strani piše Greenpeace v Sloveniji. V organizaciji menijo, da bi ta politika morala zagotoviti, da je ribolov okoljsko trajnosten in da lahko zagotavlja preživljanje ribičev. Tega trenutna ribiška politika po mnenju organizacije Greenpeace ne zagotavlja v zadostni meri in je zato potrebna temeljite prenove.

V Greenpeacu se zavzemajo za ribiško politiko EU, ki bi preprečila okoljsko in socialno ekonomsko katastrofo. "Izumrtje ribjih vrst in propadanje morskega ekosistema bi pripeljalo do opuščanja ribiške dejavnosti malih ribičev in do negativnih socialnih posledic za njihove družine ter celotno družbo," je za Dnevnik.si pojasnil Dejan Savić z Greenpeacea. V omenjeni organizaciji se zavzemajo ribolov, ki ni usmerjen k dobičkom. Manjšim ribičem je, tako Savić, jasno, da ne moreš ujeti več rib, kot se jih letno obnovi.

V čem je težava prekomernega ribolova?

S prekomernim ribolovom ribe v morju lovimo hitreje, kot se ribji staleži lahko obnavljajo. Posledično pride do padanja števila rib, kar lahko vodi tudi do izumrtja določenih vrst. Prekomerni ribolov dolgoročno onemogoča obstoj ribištva, kratkoročno pa malim priobalnim ribičem onemogoča preživetje.

Zakaj prihaja do prekomernega ribolova? Je tako visoko povpraševanje po ribah ali razlog tiči drugje?

Glavni vzrok prekomernega ribolova je gonja po dobičku velikih ribiških korporacij. Te brezobzirno izpraznjujejo morja, pri tem pa povzročajo ogromno škode. Ker se večina tovrstnega ribolova dogaja izven teritorialnega morja posameznih držav, nikomur ni mar za ohranjanje skupnega dobrega, to je zdravih in življenja polnih morij in oceanov.

Dodaten problem predstavlja tudi prilov teh velikih industrijskih ladij, kar pomeni, da ribe in ostale morske živali, ki ne predstavljajo dobička, takoj po izlovu mrtve zavržejo.

Katere vrste rib so zaradi prekomernega ribolova najbolj ogrožene? Koliko časa bi bilo potrebno, da bi se nekatere jate rib v morjih držav članic EU obnovile?

Med najbolj ogroženimi je več vrst tune, trska, morski psi, več vrst morske spake, vahnja, morska plošča in atlantski losos. Prvi korak k obnovi vrst je, da se določi meja letnega izlova, ki se je ne sme preseči. Srednjeročno ne smemo uloviti več rib, kot jih letno priraste. S sprejemom pametne skupne ribiške politike EU, bi se lahko ribji staleži obnovili že v nekaj letih. Da bi bilo to mogoče pa je potrebno sprejeti določene ukrepe, med njimi je tudi uvedba morskih rezervatov, kjer bi bil ribolov prepovedan (podobno kot pri naravnih rezervatih na kopnem). Vseeno pa so nekatere vrste že tako ogrožene (trska, atlantski losos), da se nikoli ne bodo vrnile v prvotno stanje.

Bi bilo treba uvesti več ribogojnic?

Ribogojnice ne morejo biti rešitev. Ribe v ribogojnicah hranijo s kostno moko, ki je pridelana iz rib z nižjo tržno vrednostjo, ki jih ulovijo v morjih. Z njimi hranijo ribe, ki dosegajo višjo vrednost na trgu. Ribogojnice torej temeljijo na morskem ribolovu.

Kakšen ribolov bi bil najbolj primeren po mnenju Greenpeacea?

To je ribolov, ki ga že stoletja prakticirajo priobalni ribiči, ki so poleg osnovne dejavnosti tudi skrbniki našega morja. Majhnim ribičem je jasno, da ne moreš uloviti več rib, kot se jih lahko letno obnovi, ker to pomeni manjši ulov v naslednjih sezonah. Sicer pa je potrebno opustiti določene prakse ribolova, ki povzročajo največjo škodo v morjih, hkrati pa je potrebno določiti mejo skupnega letnega ulova, ta meja pa mora biti skladna s priporočili znanstvenikov.

Kako je s stanjem rib v slovenskem morju?

V Sredozemskem morju se prekomerno izlovi 82 odstotkov vrst. Slovensko morje je del jadranskega morja, ki je del širšega Sredozemskega morja.

S kakšnim ribolovom se srečujemo pri nas: prekomernim, nezakonitim …?

V primeru Slovenije nezakonit lov ni največji problem, večji težavo predstavlja prekomerni lov velikih industrijskih ladij predvsem iz Italije in tudi s Hrvaške, ki zaradi obsežnega izlova onemogočajo ribiško dejavnost malim priobalnim ribičem.