Sodišče je revidiralo uspešnost reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov v obdobju od 1. januarja 2006 do 10. februarja 2012.

Ugotavlja, da uprava ni ustrezno strateško načrtovala oz. sodelovala pri pripravi realnih strateških načrtov investicij v zapore, s katerimi bi se zmanjšala njihova prenapolnjenost.

Kot opozarja sodišče, v tem obdobju na področju investicij cilji niso bili doseženi. Razen projekta prenove in dozidave zapora na Dobu, katerega del prve faze je bil končan v letu 2011, se namreč drugi načrtovani projekti niso niti začeli izvajati. Obenem pa je uprava izvedla projekt, ki ni bil načrtovan.

Poleg tega pa računsko sodišče tudi za obsežni projekt prenove in dozidave zapora na Dobu ugotavlja, da ga uprava ni ustrezno načrtovala in izvajala.

Projektna naloga je bila večkrat spremenjena, zaradi česar se je skupna pogodbena vrednost sredstev za pripravo projektne dokumentacije povečala za 107 odstotkov na skoraj 1,6 milijona evrov. Prvotna ocena potrebnih finančnih sredstev pa se je predvsem na račun povečanja načrtovanih kapacitet na predlog uprave s 6,1 milijona evrov povečala na 86,7 milijona evrov, v revizijskem poročilu med drugim ugotavlja računsko sodišče.

Neuspešno je bilo po oceni sodišča tudi pristojno ministrstvo za pravosodje, saj ni ustrezno sodelovalo pri načrtovanju investicij za rešitev prostorske problematike slovenskih zaporov in ni ustrezno nadziralo uprave pri izvajanju projekta na Dobu ter pri doseganju zastavljenih ciljev na področju investicij v zapore, s katerimi bi se zmanjšala prenapolnjenost v zaporih.

Pri preverjanju, kako se uprava spopada s posledicami prenapolnjenih zaporov, pa je računsko sodišče ugotovilo, da je uprava ustrezno in v zadostni meri uporabljala ukrepe za zmanjševanje prenapolnjenosti zaporov, ki so v njeni pristojnosti. Zato je mnenja, da je bila pri reševanju posledic prenapolnjenosti zaporov uspešna.

Ministrstvo pa je bilo v obdobju, na katero se nanaša revizija, po navedbah računskega sodišča uspešno pri zagotavljanju pravnih podlag, ki so širile nabor ukrepov za zmanjševanje prenapolnjenosti in zato vplivale na zmanjševanje posledic prenapolnjenosti zaporov.