Paterno je čez nekaj tednov umrl. Po obsodbi Sanduskya so ta teden Zvezni nogometni organi univerzi naložili 60 milijonov dolarjev globe in izbrisali vse njene zmage med letoma 1998 in 2011. S prvega mesta najboljše ekipe vseh časov so čez noč zdrknili v sivo povprečje. Univerza se je takoj prilagodila novim okoliščinam. S piedestala pred glavno zgradbo so odstranili ogromen kip trenerja Paterna, ki je v 46 letih iz obskurne amaterske skupine naredil mitično nogometno ekipo. Kip so še živemu postavili leta 2001. Ta teden je za njim izginila vsaka sled. Nogometaši začenjajo znova, brez preteklosti.

Zvenelo je zelo domače. Ko sem zgodbo prebral, sem se najprej vprašal, ali se je Amerika poslovenila ali pa so se slovenski politiki amerikanizirali. To je točno metodologija, ki sedaj vodi slovenske oblasti pri preoblikovanju države za nazaj. Od Američanov se ločijo le po tem, da so popustljivi do pobožnih pedofilov in se lotevajo laičnih junakov, ki otrok nikoli niso nadlegovali.

Vendar kreativni odnos do zgodovine ni zgolj lokalni fenomen. Na Bližnjem vzhodu velja, da se v preteklost ne splača pregloboko spuščati. "V sedanjosti se človek nekako še znajde, preteklost pa je popolnoma nepredvidljiva," je modrost, ki se je velja držati in nikoli ne spustiti.

Izraelskega zgodovinarja Merona Benvenistija sem enkrat v Jeruzalemu spraševal, kako si sploh lahko ustvari odnos do svojega objekta raziskovanja. Stala sva sredi mesta, kjer se za vsak kamen sprožajo polemike o tem, čigav je, kdo ga je tja postavil, kateri svetnik je na njem sedel in kdo ga je ubil. Ena od Benvenistijevih knjig o Jeruzalemu nosi ustrezen naslov Mesto iz kamna. Za veliki kamen, ki ga varuje zlata kupola džamije na griču Haram al Šarif v središču arabskega dela mesta, pravijo, da je v njem stopinja, ki jo je vtisnila noga preroka Mohameda, ko je od tam poletel v nebesa. Nedaleč stran sta pred njim isto pot opravila Jezus Kristus in Marija. Pred njim je na tem kamnu Abraham hotel sinu Izaku prerezati vrat, pa mu je angel zaustavil roko. Neki jezuitski arheolog mi je razložil, da je to najbolj običajen žrtveni kamen, ki so ga stari prebivalci Palestine uporabljali za komunikacijo z bogovi, še preden so Judi napisali Staro zavezo. Vendar zgodba o Abrahamu in Izaku lepše zveni. Kako se v tem znajti?

Benvenisti se je mojemu čudenju iskreno nasmejal. "Tukaj zgodovino razumemo kot kamnolom," mi je odgovoril. "Vanj gremo in si izberemo največji kamen, ki ga lahko še dvignemo. Potem ga vržemo nasprotniku v glavo."

Bil sem mu zelo hvaležen. To je bil eden tistih trenutkov, ko se mi je zazdelo, da razumem svet, v katerem živim. Odkar je zgodovina postala mejni kamen političnih prepričanj, iz nje v glavo ne leti drugega kot kamenje. V Izraelu in Palestini vedno kdo koplje, da bi dokazal, kako je tisto spodaj njegovo. Ker imajo Izraelci največ moči, danes praviloma oni določijo, do kod je treba kopati. Muslimanskemu arheologu bi zadoščalo, če bi se odmetavalo zemljo tja do leta 620, ko so angeli preroku Mohamedu začeli narekovati Koran. Kristjan bi vrtal do leta 0 in se ustavil pri trskah, ki bi jih lahko datiral kot možne ostanke pravega križa. Judi se spustijo tisoč let globlje in kot začetek vsega postavijo kamenje, ki je zapisano v Bibliji. Naprej je najstrožje prepovedano kopati, ker bi vsako naslednje ritje po preteklosti ogrozilo pravilno podobo sedanjosti.

Zaradi takšnega odnosa do zgodovine se velikim ljudem dogajajo krivice. Iz političnih razlogov jih revizionistični zgodovinarji v najboljšem primeru predstavljajo kot majhne ljudi in hkrati kot velike zločince, ki razen velikih pobojev v zgodovino niso prispevali nič. Bralec je že ugotovil, koga imam v mislih. Govorim o človeku, ki je versko razdrobljene narode v medsebojnih spopadih združil v enotno državo na podlagi enake tolerance do vseh religij. Sam razen modrega neba nad sabo ni imel izrazitega verskega prepričanja, drugim pa je puščal, da verjamejo, v kar pač hočejo. Med kristjani, muslimani in, če je bilo treba, tudi budisti ni delal razlik.

Zahteval pa je politično lojalnost do države in sistema, ki ju je ustvaril. Hotel je močno državo, ki bo uživala velik ugled od Kitajske do Mediterana, od Indije do Moskve. Takšno je tudi naredil. Moč je zahtevala svojo ceno. Disidentstvo je toleriral samo do meje, ko ni ogrožalo njegove države in njegove osebne oblasti v njej. Ko je šlo čez strogo postavljeno mejo, ga je strogo kaznoval. Ljudje z različnih koncev države, ki so govorili različne jezike in gojili različne kulture, so se morali podrediti njegovim idejam o organizaciji družbe. V zameno je kmečko populacijo, ki se je predvsem razumela na živinorejo, izobrazil v moderne državljane sveta. Vzel je tehnologijo zahoda in vladarske navade vzhoda. V nerazvito okolje je prenesel tehnologije iz najrazvitejših delov sveta in jih presadil na pašnike. S tem je ustvaril centralizirano državo, ki je dolgo veljala za najnaprednejšo državno tvorbo na planetu. In vse to je naredil v dobrih petdesetih letih vladanja v dvanajstem in trinajstem stoletju.

Džingiskana so nam predstavljali kot voditelja divjih hord, ki je požgal vse pred seboj, za seboj pa pustil množična grobišča. Sama propaganda. V resnici je iz mongolskih plemen ustvaril najbolj disciplinirano vojsko na svetu z moderno strategijo in taktiko. Z mobilnimi enotami je porazil težko evropsko srednjeveško konjenico. Namesto da bi s seboj tovoril stroje za obleganje mest, je imel kitajske inženirske bataljone, ki so izdelali vse, kar je bilo potrebno za zavzemanje trdnjav. Obzidana mesta so postala zastarela in z njimi tudi srednji vek, kjer so nastala.

Tako to poletje berem v sijajni biografiji Jacka Weatherforda o tem, kako je Džingiskan ustvaril moderni svet, v katerem je vladal od Kitajske in Indije do Dunaja in Moskve. Vpeljal je pisavo, napisal ustavo, uzakonil svobodo veroizpovedi, ustvaril največjo cono svobodne trgovine vseh časov, moderniziral vojne in zagotovil mir narodom, ki so si pustili vladati.

Druge je pobil. Ampak kot pravi poveljnik zavezniških enot v Afganistanu general Allen: "Nekatere ljudi je pač treba pobiti." Tako se dela zgodovina sveta.